mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 25.11.2024 : 01:29:04

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Značaj, čustva in strahovi  |  Tema: Strah
Strani: [1] 2 3 4 5 6   Dol
Natisni
Avtor Tema: Strah  (Prebrano 25494 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
yo
gost
« : petek, 28.06.2002 : 13:05:54 »

Pozdravljeni vsi na forumu!

Prijateljica ima psico pasme bauceron, staro cca. 2 leti. Je krasna, igriva psička, polna energije in velika prijateljica mojega malega škotka Thora (in seveda velika "sovražnica" in tekmica moje pudljice Šie).
Problem pa je naslednji: grozno, ampak res grozno se ustraši nenavadnih zvokov, npr. izpust plina v balon, grmenje, pok...
Poskusili so že s posnetimi zvoki in ji predvajali kaseto, najprej čisto potiho in potem vedno glasneje. A strah ostaja. Psica se totalno prestraši in če se le da tudi pobegne proti domu. Posledice so vidne še kakšne 3 dni. Preplašena se drži ljudi, niti moj Thor je ne more privabiti k igri. Zadnjič je ravno nad parkom letel balon. Tako se ga je prestrašila, da je še na nekaj naslednjih sprehodih non-stop gledala v nebo.
Ima kdo takšne ali podobne izkušnje in morda nasvet, kako zadevo reševati. Prijateljica mi je rekla, da se ji psica smili, kajti resnično je videti, da zaradi takšnih strahov zelo trpi.

Lp, Yo
Logiran
Kapitan_Nemo
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 388


« Odgovor #1 : petek, 28.06.2002 : 13:34:56 »

Yo, priporočam ti knjigo TEŽAVE S PSOM - Celina del Amo- prepoznavanje in odpravljanje.
Dobra socializacija (v prvih 12 tednih psička) pomaga preprečiti morebiten pojav fobij , tudi so nekatere pasme bolj dovzetne za to težavo. Razvijaj samozavest psa , odpravljanje s desenzibilizacijo pa je lahko tvegano. Bom malo prepisal zate : Napotek : Na prizadevanje, da bi pomirili paničnega psa, moramo gledati zelo kritično, večinoma je škoda večja od koristi, ker lahko pes zaradi napačne povezave misli, da je bil zaradi svojega izražanja strahu nagrajen. Ali pa se mu zaradi sočutnega glasu gospodarice zdi, da so okoliščine res take in se mora bati. Zato je najbolje, da nadaljuješ običajna opravila in psu ne namenjaš posebne pozornosti...zdravljenje fobije naj bo počasno in postopno. Veterinar lahko predpiše sedative , ki so lahko v pomoč kot podpora potrpežljivega učenja. Nekateri psi se v stanjih, ki jih sproži strah, dobro odzivajo na spremljajoče alternativne metode zdravljenja (akupunktura, homeopatija, terapija z Bachovimi cvetlicami in druge?)- splača se poskusiti, saj ne škodijo  Cheesy
Logiran
yo
gost
« Odgovor #2 : petek, 28.06.2002 : 13:41:36 »

Najlepša hvala za odgovor.
Naj še omenim, da se lastniki izogibajo sočutnim reakcijam in se vedno delajo kot da pač ni nič hudega, nadaljujejo s sprehodom in ji ne namenjajo pozornosti. Sicer se meni osebno zdi psica izredno samozavestna, je tudi precej dominantna in vesela. Psica je tudi ubogljiva, šolana in dobro socializirana.
Še enkrat hvala in lep pozdrav!

Yo
Logiran
kaja
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #3 : petek, 28.06.2002 : 23:31:46 »

Kaja se strašno boji poka petard, tudi ona poskuša zbežati domov. Ponavadi sem dovolj hitra in jo privežem na povodec in greva takoj domov. V teh letih mi je uspelo, da zdaj psička vsaj malo počaka preden jo ucvre. Za primer pa druga psička, ki izgleda veliko bolj krhko in nežno bitje (bela kodrica), ne reagira na noben pok ali na grmenje.
Bi te pa opozorila na nekaj. S Kajo imava že stalnega pasjega prijatelja, škotskega ovčarja Šadota. Je tudi bolj plašne  narave, vendar se od začetka ni bal petard. Zdaj pa se je tega strahu nalezel od Kaje. Od začetka je reagiral le takrat ko je počilo blizu, potem pa vsakič ko je videl, da Kaja sili domov. Drugi pasji spremljevalec, žal že pokojni šnavcer King, pa tako kot Vini ni nikoli pokazal strahu. Očitno je, da sta Vini in King bolj trdne narave kot Šado in se zato nista nalezla strahu. Psi se učijo tudi od drugih psov, pa saj to najbrž veš, če imaš doma dva. Predvsem lumparije si zapomnijo izredno hitro. Veliko veselja s tvojima kužkoma od nas vseh... lp
Logiran

altervita
gost
« Odgovor #4 : nedelja, 30.06.2002 : 12:48:50 »

Tole bom na splošno napisal -nikomur posebej v odgovor, ker vsak najbolje ve koliko njegovega psa kaj plaši in kako hitro se pomiri.

Sam sem imel na srečo tovrstno izkušnjo takrat, ko je bil Bark v fazi, ko je najbolj radoveden, a hkrati plašen in previden.

Zelo veliko sem delal z njim in to večinoma brez pomoči vrvice, predvsem skozi pozitivno motivacijo. Brez priboljškov, samo čohanje. Nekje v prejšnjih postih sem pisal o izletu v Kamniško bistrico, kjer je prvič slišal pok z jasnega, ko so razstreljevali v kamnolomu. Ko jo je ucvrl, sem se podvizal zanjim toliko, da ga nisem izgubil izpred oči (bila sva v gozdu) in sem ga klical (lepo, brez dretja in podobnega, ker nima smisla, ko je pes paničen). Po par deset metrih se je pričel ustavljati in ker sem vedel, da bo pogledal  proti meni sem takrat pričel hoditi v smeri poka. In sva se šla to igro dokler je pokalo. Na koncu je stekel v smeri poka sam. Počilo je pa najmanj desetkrat. Zelo močno.

Tako da....hotel bi samo povedat, da mislim, da je psu treba pokazat neko situacijo in mu dopovedat, da "krdelo" pričakuje od njega neko ravnanje. Če ima vodja dovolj avtoritete, bo pes obvladal svoj strah zaradi zaupanja v vodjevo ravnanje in se bo obnašal pravilno. To pa je šele prvi temelj, ki je potreben, da se strahu otrese.

Če torej izhajam iz tega, je moj predlog tale: Izpostavite ga tovrstni situaciji. Nima smisla, da ukrepate takrat ko tudi vas preseneti in nimate ustreznih pripomočkov s seboj, da bi lahko korigirali pasje ravnanje. Potem se vam zna zgoditi, da boste problem odpravljali leta in leta, šoki bodo pa hudi.

Torej: nabavite navijaško trobento in nekaj kar poči (v nadaljevanju bom govoril samo o pokanju, vendar upoštevajte, da je treba zvoke izmenično uporabljat), pojdite na travnik, pes naj bo na dolgem štriku (20m), pripravite priboljške, naj bo z vami nekdo, ki bo pokal in trobil. Potem se igrajte s psom. Štrik si navežite za zapestje, ker boste v prvi fazi ko bo počilo, in bo pes sredi igre verjetno preplašeno poskusil pobegniti, morali uporabiti roke, da ga zaustavite. Igrajte se recimo kar tako, da se malo čohate, da je torej fizičen kontakt. Tisti ki bo pokal, naj bo skrit, a le toliko, da bo on videl vas vi pa njega ne, ker opazuje kdaj se je pes sprostil in se igra. Pes ga mora torej obvezno poznat in on njega -najbolje da je eden izmed družinskih članov. Mora biti pa vsaj recimo toliko stran, da se mu boste ob vsakem poku približali za recimo 20 metrov. Pri sebi naj ima tudi priboljške in igračo.
In zdaj: poči. pes se splaši, vi ga poskusite zadržati in mu z glasnim,  neodobravajočim glasom rečete NE, fuj, ali karkoli že uporabljate kadar počne kaj nezaželjenega. Potem greste proti poku, in ko gre za vami padajo priboljški, če ne gre, je tu vrvica, ki mu  pomaga, ali pa ga bo treba vzet v naročje (mislim da se vseeno ne bo treba pustit tako daleč, če pa, pa to storite, preplašenega psa najbolj pomiri kaj takega, samo malo hecno zgleda, ko odraslega psa prenašaš po rokah Grin Grin. Po nekaj metrih se ustavite, prisluškujete (vse je v govorici telesa) in pes opazuje. Potem se spet igrate. Tisti ki poka naj opazuje in ko se bo pes pomiril, naj še malo počaka in poči spet.
Nadaljujte po planu. Če je pes do konca preplašen, in ga po po dveh treh pokih še vedno nosite, ali se noče več igrat in samo prisluškuje (dlje kot par minut), potem prenehajte s pokanjem, dajte znak pokalcu naj preneha, potem pa se počasi napotite v njegovo smer, in naj vam z malo glasnejšo hojo pride nasproti, ko ga bo pes videl naj se z njim poigra, mu ukaže kakšno lažjo vajo (na primer sedi) če se ne odziva mu jo pomagate izvesti in dobi pribolške, potem pa zaključite, ker nima smisla nadaljevat.

Potem naj ima še kar nekaj pozitivnih izkušenj tisti dan. In še kak sprehod (če ima tri dnevno lahko zaporedje kdaj se mu bodo poki zgodili malce zamešate, tako da se ne bo slučajno pričel bati še sprehodov!!!)Naslednji dan ponovite vajo. In spet naslednji dan in naslednji dan dokler ne bo pes sam dojel, da v smeri poka nekaj je, in našel pokalca/trobilca z priboljški in igračo.

Ko bo zadeva tako daleč, naj se postavi pokalec 50m stran in zatrobi oziroma poči. Tek do njega, igra.
Potem nadaljujte s kakšnim drugim človekom, z dvemi, tremi. Glasni zvoki naj postanejo znak prihajajočega ugodja. O.K?

Bistveno je da opazujete ali napreduje ali nazaduje. Če preveč nazaduje in to konstantno, potem prekinite in poiščite strokovnjaka.

Logiran
altervita
gost
« Odgovor #5 : nedelja, 30.06.2002 : 12:49:14 »

Opozarjam da bi sam v vašem primeru prej poiskal pomoč v pasji šoli, kot pa se zanašal na tovrstne ideje kot je moja, saj sem jo takrat izvajal po navdihu in je predlog samo izvedenka tistega, kar mi je na srečo uspelo doseči pri mojem mladem psu in mi uspeva pri -sedaj že- dveletniku.

Moram pa reči, da tudi Barka še marsikdaj preseneti balon, in takrat takoj sprehod in zasledovanje. Tako da sedaj je že na stopnji ko trzne in pogleda proti vratom  Grin Grin. Pa vrvice ni več.

Ampak spet, moj pes meni tako očitno kaže napredek pri odpravljanju vedenja, ki ni zaželjeno, da mi dosedaj ni bilo treba poiskat pomoči. In naj opozorim tudi, da moj sploh ne dobiva priboljškov in igrače, ko ga porinem v neko situacijo. Samo jaz in on in roka, ki vodi. Vsak svojega psa pozna najbolje in samo nekdo, ki jih je izšolal kar nekaj, bo znal "poštudirati" vašega psa in svetovati kaj je prav. Tako, da se ne bi zdaj kdo zanašal samo na moje mnenje.

Baloni so problematični. Ne vem....za njih bi prišel kak obisk balonarjev....pokličite kak klub in se pozanimajte če bi lahko prišli pogledat kako napihujejo balone in kje so kaj prisotni na kakšnih prireditvah, potem pa s psom tja. plus štrikec in od nekod naj se nenadoma pojavi nekdo, ki psa pozna, pasji prijatelj celo mogoče ....

če je drugače dominanten pes, bo pa verjetno treba najprej avtoriteto vzpostavit, pa potem napake odpravljat šele, tako da jaz predvsem svetujem obisk pasje šole, ker bo odpravljat neko vedenje pri tako starem psu težko. Je že socializiran in ma dokaj utrjene življenjske vzorce težko kaj narest preko foruma. Poglej pod rubriko "pasja  šola" so jih kar nekaj našteli.

Bi bilo pa lepo če bi še kak kinolog kaj pristavil, mogoče lahko pri našo prihajajočo članico še kako lepše navadimo na to da ne bo streloplaha in da se bo odzivala na zvoke normalno. Cheesy
Logiran
altervita
gost
« Odgovor #6 : sobota, 06.07.2002 : 11:53:51 »

Aja...še ena...
Za začetek lahko poleg tega da ji čisto potiho predvajajo te zvoke, ki so jih posneli, tudi bolj glasno opravljajo hišna opravila, treskajo z vrati in podobno. Brez ozira na to kako se pes vede ob tem, pa ga je treba ignorirati. Kot da nič ni, loputanje je najbolj normalno (kao). Mogoče bi že samo to pomagalo.

To pravim zato, ker imamo sedaj tudi mladičko v hiši in delamo vse normalno, morda za odtenek glasneje zapiramo vrata, zlagamo posodo, tolčemo za pasje kosilo po piskru  Grin prižgemo televizijo, glasbo navijemo....
Logiran
Poem
gost
« Odgovor #7 : torek, 20.08.2002 : 20:42:47 »

HeY!
Tudi jaz imam nekaj vprašanj glede strahu!
Imam 5-mesečnega psička pasme Yorkshire terrier. Je zelo živahen, nagajiv in pri vsem more biti prvi. Problem nastane, ko ga peljem na sprehod oz. ko se mu poskušajo približati ljudje, ki jih ne pozna! Vsakega psa(majhnega ali velikega), celo mačke, se ustraši. Začne se tresti in skrivati za mojimi nogami. Podobno je z ljudmi. Dokler so ljudje še daleč ima pokončno držo in na ves glas laja, ko pa se mu začnejo približevati se zopet začne tresti, postane nerazpoložen in se skriva v skrite kotičke.
Problemov nimam samo s tem, da se ljudi in ostalih psov boji, ampak tudi s sprehodi, ki mu niso ravno pri srcu. Zunaj hoče biti le toliko časa, da opravi svoje potrebe, potem hoče pa takoj nazaj domov.

Za odgovore se že v naprej lepo zahvaljujem.

Lp,Špela&Poem
Logiran
Thor
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 103


« Odgovor #8 : sreda, 21.08.2002 : 10:21:06 »

Imava sreco, da Thora nicesar ni strah. V bistvu je samo zelo radoveden. Ampak sva bila na zacetku vedno ob njemu in mu dopovedovala, da je vse OK... ko je treskalo, bliskalo, zvonila cerkev itd. V zadnjem casu je odino, od cesar je hotel pobegniti - beri izogniti v krogu - narodnozabavna glasba. Smo sli ne veselico in mu ni bila vsec. Pa ne zarad guzve, to ima rad, ker fur rabi ljudi in druzbo. Pol se je pa privadu, ko sva ga prepricala. Vsa ostala glasba je  super, tudi v avtu, ko je naglas, se cisto umiri. Pa ko pojeva, zdaj mu celo jaz pojem in on zacne zraven zavijat. Prav lustkan. (Gregatu pa to ni vsec... hmmm)

LP

TGT

Logiran
Taj
gost
« Odgovor #9 : petek, 23.08.2002 : 22:07:06 »

Moj Tom, ki bo kmalu star 5 mesecec, je začel na veliko lajati takoj ko se zmrači. A bi bil to lahko strah zaradi teme, kajti čes dan ponavadi niti enkrat ne zalaja, ali se motim? Je imel kdo podobne probleme?
Logiran
KAVKA
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 96


« Odgovor #10 : ponedeljek, 26.08.2002 : 11:29:30 »

Jaz pa nisem čisto za tisto sceno na travniku s strašenjem in potem igra s tistim ki je strašil. To pa predvsem zato, ker se lahko kuža navadi na to da bo vedno stekel v smeri poka. Naj vas spomnim da so nekateri zelo zlobni in bodo petardo aii karkoli bodo že imeli usmerili na psa. Pri tem pa lahko psa poškodujejo in uničijo vaše delo. Psička, ki je vedno stekla v smeri poka, kot svetuješ naj kužka navadijo, je pri tem ko je mislila da se ljudje igrajo z njo petardo ujela in ji je eksplodirala v gobcu. Psička se je od takrat naprej tako bala pokov, da jo je ucvrla četudi je počilo kilometer daleč. Gospodarji so imeli še več težav. Zato tega ne prporočam. Zgodilo se je naši inštruktorici, ki nas vodi na tečajih. Tudi izkušeni včasih nimajo prav.
Pa brez zamere!
Logiran
KAVKA
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 96


« Odgovor #11 : ponedeljek, 26.08.2002 : 12:05:50 »

ODGOVOR ZA TAJA
Tudi mi smo imeli in včasih še imamo težave z našo Zeno s tem lajanjem ponoči. Sicer jo šolamo za reševalko in na vajah mora lajati vendar ni prijetno, pe ponoči zbudi sosede, ki se že tako grdo držijo na nas že samo zato ker imamo psa.  8)Kaj pa vem kako bi ga lahko odvadil lajanja, vendar meni uspeva tako da ji, preden greva ven zabičam, da ne sme lajati-kratek potep-opravljanje potrebe. Wink Drugače pa premagujeva strah pred vsem kar jo plaši tako, da se jaz približam stvari brez besed, se je dotaknem in Zeno povabim zraven Cool. Vabim toliko časa, da se mi pridruži, če pa imam s seboj še kakšen posladek ji ga nastavim na stvar, ki jo plaši.Naslednjič strah ni več prisoten.Cheesy Sem približno zadela odgovor na tvoja vprašanja? Če ne me še enkrat vprašaj! Boš? Wink
Logiran
Japur
gost
« Odgovor #12 : torek, 03.09.2002 : 23:48:04 »

Zdravo...
Ko sem pripeljal mojo psičko domov (od vzreditelja) je bila katasrofa. Ok sej sem jo že prej videl pri vzreditelju samo tam je bila kar v redu(ob dominantni sestrici, mami in še sveh dogah). Doma se je obnašala, kot bi prvič videla ves svet. Dobesedno silil sem jo, da je stopila iz pločnika, da o eni stopnici ne govorim. Ljudi se je bala, vseh šumov se je bala do konca. ko je zagledala kolo se je polulala, ko je vidla ralarje bi najraje zbežala...Skratka bala se je vsega, vsega razen drugih psov, s katerimi se je igrala. Postopoma je šlo na bolje, ko pa sem jo pripeljal pokazat vzreditelju, se je pred njim polula in bila čist iz sebe. Vem, da je bila v leglu odločno predolgo (5mesecev). Ne vem pa kdo je bolj kriv za njen strah dominantna sestrica ali vzreditelj, verjetno oba skupaj. No imam srečo, da ima punca še eno psičko, s katero sta preživeli kar nekaj časa in se je lahko vsega od začetka naučila od nje (celo kako se umiva - liže). No danes je stara 11 mesecev in je napredek enormen, prej je bil sprehod med ljudmi po ulici popolnoma nemogoč, zdaj se z lahkoto rolam po mestu, hodi ob kolesu, ne boji se več. Še vedno pa se počuti nelagodno, ko jo nekdo hoče pobožati - ženskam še kar, moškim težje, ne pusti pa,da bi jo pobožal nekdo, ki zgleda vsaj malo tako kot njen vzreditelj.

No vseeno sem blazno zadovoljen, da jo imam, in je nebi zamenjal za nobeno, ampak kar se tiče vzreditelja(psička ima slovenski rodovnik) pa zagotovo naslednja, ki jo bom kupil nebo iz njegove psarne. No mogoče sem krivičen, ker mi je še preden sem jo kupil prijatelj svetoval tega vzreditelja, saj je on imel samčka od tam in naj bi bil super. Govoril pa sem še z lastniki od bratca od moje psičke iz tega legla in tudi oni so baje imeli probleme, sicer manjše saj so vzeli psa iz legla v normalnem času (2 meseca).

Miha
Logiran
Barbka
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.360


Seta del Oro: pametna lepota


WWW
« Odgovor #13 : ponedeljek, 09.09.2002 : 14:13:56 »

Včasih vzreditelji pozabijo, da je svet tudi izven njihovega doma. To je posebej težko za mladičke, ki dalj časa ostanejo v leglu. Ob mami in znanih ljudeh in živalih se počutijo varno, imajo vse, akr potrebujejo. Nov svet pa je šok. Nekaterim ostane to vse življenje.
Res je, da so vzreditelji včasih nespretni. Nekateri mladiči čisto "kopirajo" obnašanje odraslih vrstnikov. Nekateri pa ne, kar pomeni, da vzreditelj potrebuje veliko časa, da mladiča privadi na življenje zunaj. To pomeni, da se ukvrajšas s "starimi" in potem še ločeno z mladimi kužki. Če pa je v lelgu še bolj nežna duša, kar očitno tvoja punca je, pa to poteka izreno veliko dodatnega časa in znanja.
Moji mladiči so hodili od doma v starosti od 9 tednov pa do pol leta. Iz izkušenj ti lahko povem, da sem bila čisto zares vesela, ko je zadnji zapustil dom. Čisto vsi, ki so odšli, pa so bili sposobni samostjnega življenja.
Od kdo pa je tvoja dogica?
Logiran

La vita e bella. Včasih si pes, včasih si kandelaber...
andi
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.633


WWW
« Odgovor #14 : torek, 14.09.2004 : 19:52:21 »

Nisem čisto prepričana, da sem tole temo odprla v pravi rubriki. Jana, kar prestavi jo če ne spada sem.
V glavnem, Brin se je naenkrat začel bati lastne sence v hiši. Ko se prižge luč je normalno ringlšpil senc na stropu in pes se sploh ne upa v dnevno sobo ko je večer. Šele ko se ugasnejo luči se uleže na svoj prostor.
Najprej sem se obnašal kot da ni nič, potem sem ga skušala privabiti notri, mislim probala sem že vse. Ždi v predsobi, se trese in skos pogleduje v strop. Ko grem proti njemu, teče stran ker se boji da ga bom zvlekla pod sence Undecided
Kaj si vse ti psi ne zmislijo?! Am, sej vem da je malo možnosti ampak a je že kdo imel tak primer?
Logiran
Strani: [1] 2 3 4 5 6   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Značaj, čustva in strahovi  |  Tema: Strah
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines