Evropska domača mačka

[Lanabela]

Zakaj je vendar takšen problem, da se populacija mačk s časom zmanjša? Zakaj bi bil problem, da bi število prostoživečk pričelo padati in ne bi eksponentno naraščalo?

Tukaj govoriš v eni sapi o dveh povsem različnih problemih.
Ko smo pri prostoživečkah (pod tem izrazom razumem mačke, ki žive prosto, brez lastnikov ponavadi v kolonijah) seveda upadanje njihove populacije ni problem. Pravzaprav takih kolonij sploh ne bi smelo biti -  v bistvu so  kolonije prostoživečk vsaj v naših krajih dokaj nova "pridobitev". Prej so jih takoj pospravili lovci.
Očitno za nekatere obstajata samo dve varianti: prostoživečke in mačke neprodušno zaprte v stanovanja. Tisto kar se počasi izgublja pa so mačke, ki imajo lastnike in imajo vstop v hišo, hrano in vsaj osnovno oskrbo, hkrati pa še vedno opravljajo svojo prvotno nalogo - zatirajo glodavce. Take mačke niso nujno samo vaške - tudi po mestih in celo med bloki so zelo uspešne. (ko je pred leti ve nekem blokovskem naselju  kuga pobrala vse (sicer lastniške) občasno spuščene  mačke, so že po parih mesecih po vseh jaških veselo piskale podgane.)

Se kdo ob tem obremenjuje glede tega, kaj pomeni človeški nadzor nad golobjo populacijo v mestih za genski pool golobov? Se kdo obremenjuje, ker se domači kunci ne parijo prosto med seboj in ohranjajo/ustvarjajo velike populacije? Se kdo obremenjuje, kaj pomeni nadzor nad vzrejo konjev za konjsko populacijo?

Oja, se, in to zelo resno. samo ne na tako banalen način, kot je predstavljeno zgoraj. Pri mestnih golobih je enako kot pri prostoživečih mačkah - nobene škode ne bi bilo, če bi takoj izginili. Ampak: zakaj neki so povsod začeli opuščati kontracepcijo mestnih golobov s preparirano koruzo? (če zanemarimo stroške)

No, če se mene vpraša, je previdnost zadnja lastnost, ki bi jo smatrala kot značilno za domačo mačko.

No potem pa o domači mački ne veš prav nič. Previdnost je POGLAVITNA značilnost "navadne" mačke, brez katere danes problema z njihovo populacijo sploh ne bi bilo. Vsaka normalna "navadna" (in večina pasemskih tudi) mačka, tudi tista najbolj cartljiva, bo zunaj stanovanja ali zunaj svojega najožjega "varnega" območja (ki ga pridno in vsakdan večkrat zaznamuje) postala povsem druga žival. previdna in nezaupljiva. Veliko je mačk, ki zunaj svojega varnega območja ne zaupajo niti svojemu lastniku, pa čeprav mu sicer spijo na glavi. S tega vidika je cesta kot selektor povsem v redu.

Kastracija mogoče da je res edina moralno sprejemljiva oblika  uravnavanja konkretno mačje populacije. To pa še ne pomeni, da je tudi dejansko, za samo populacija najboljša. pobijanje mladičev je recimo iz tega vidika bistveno boljše:Legel je več (raznovrstnost), a  v posameznem leglu ostane malo mladičev, izbirajo se vsaj načeloma najmočnejši. Ker jih je malo, imajo hrane več kot dovolj celo, če matere niso ravno vrhunsko prehranjene. Kar pomeni večjo odpornost in na splošno boljši štart v življenje. Kaj to pomeni, si pa pravilno ugotovila sama. Večje število mladičev pomeni veliko obremenitev za mačko, če ni res vrhunsko prehranjena so na koncu vsi mladiči slabotnejši in dojemljivi za bolezni.

Ohranjanje slabotnih in kronično in dedno in kaj jaz vem kako bolnih primerkov pa ni sporno, dokler se jih ne uporablja za vzrejo. 
Problematično in sporno je kastriranje velikega števila najbolj vitalnih mačk. Do katerega hitro pride, če se pojem odgovornega lastništva enači s pojmom kastrirane živali.

[Lanabela]

Rešitev bi bila kompromis med obema skrajnostima.
Pobijanje mladičev bi moralo biti dovoljeno. Ker ne živimo v srednjem veku seveda ne več v obliki domačih "evtanazij". Recimo do 5. dneva pri veterinarju po protokolu. (kakšna pa je razlika če daš kastrirat mačko dan pred porodom ali če daš evtanazirat en dan stare mladiče? Razen te, da se v prvem primeru zaduši celotno leglo, v drugem pa lahko pustiš enega ali dva. Pa seveda v tem, da je prvi način dovoljen, drugi pa ne).
Ob tem bi bilo zelo fino, če bi omejili število legel na mačko, kar bi bilo možno, če  bi uspeli postopno uvesti večjo kontrolo nad lastništvom mačk. In bi šla mačka na kastracijo po prvem ali najkasneje po drugem leglu, če bi si lastnik želel mladiče.
Neoznačene mačke bi se smatrale za nelasttniške in bi bile kastrirane, tistim lastnikom, ki bi svoje živali pustili, da se v nedogled nekontrolirano množijo, pa bi jih pobrali in jim tudi zasoljeno zaračunali.

Neka selekcija mora biti tudi med domačimi živalmi. Vprašanje je samo, ali je boljši približek naravni ali strogo načrtna kot pri rodovniški vzreji ali kr neki kaotičnega.

[Skuiki]

Rešitev bi bila kompromis med obema skrajnostima.
Pobijanje mladičev bi moralo biti dovoljeno. Ker ne živimo v srednjem veku seveda ne več v obliki domačih "evtanazij". Recimo do 5. dneva pri veterinarju po protokolu. (kakšna pa je razlika če daš kastrirat mačko dan pred porodom ali če daš evtanazirat en dan stare mladiče? Razen te, da se v prvem primeru zaduši celotno leglo, v drugem pa lahko pustiš enega ali dva. Pa seveda v tem, da je prvi način dovoljen, drugi pa ne).
Ob tem bi bilo zelo fino, če bi omejili število legel na mačko, kar bi bilo možno, če  bi uspeli postopno uvesti večjo kontrolo nad lastništvom mačk. In bi šla mačka na kastracijo po prvem ali najkasneje po drugem leglu, če bi si lastnik želel mladiče.
Neoznačene mačke bi se smatrale za nelasttniške in bi bile kastrirane, tistim lastnikom, ki bi svoje živali pustili, da se v nedogled nekontrolirano množijo, pa bi jih pobrali in jim tudi zasoljeno zaračunali.

Neka selekcija mora biti tudi med domačimi živalmi. Vprašanje je samo, ali je boljši približek naravni ali strogo načrtna kot pri rodovniški vzreji ali kr neki kaotičnega.

Hm, in kako bi ta princip evtanazije en dan starih mladičev, kjer npr. lastnik izmed petih mačkov izbere dva (verjetno da po "barvi"/vzorcu ali pa velikosti - največja dva, kakšen drug način mi pri toliko starih mladičih trenutno ne pade na pamet) posnemal "naravno selekcijo"?

[Lanabela]

Meni se zdi veliko bolj grozno kastrirati brejo mačko kot izbrati iz legla toliko mladičev, kolikor jih lahko obdržim/oddam v primerne domove. In ja, za populacijo je velika razlika ali ima ena mačka 10 legel po 5 mladičev ali pa 25 mačk po eno leglo s po dvema mladičema. Selekcija sicer ni ravno naravna, imajo pa tisti, ki ostanejo boljše možnosti za preživetje + ohranja se raznolikost. Pa še mačja mama se bistveno bolje počuti po enem majhnem leglu kot po 10 velikih (če jih sploh preživi)

Lov pri mačkah je delno deden in delno priučen. Zato je pomembno, da mladiče tistih mačk, ki naj bi lovile miši vzgajajo mačke, ki res lovijo miši in ne recimo ptičev. Sicer pa tudi mačke, ki se v mladosti niso naučile loviti od mame poskušajo loviti, znajo najti, zasledovati...vendar plena ne znajo ubiti. Uporabljati take mačke za zatiranje glodavcev je kruto - ali pa mogoče trpijo samo mačke, miši pa ne? Je fino, če neuka mačka dve uri meče še živo miš u luft za rekreacijo?

Mačke, ki lovijo v okolici hiš in na obdelanih površinah načeloma (razen v izjemnih primerih) ne povzročajo kakšne posebne škode pri "divjih" živalih. Če so po vrtovih preveč skoncentrirani ptiči (ker jih ljudje hranijo - tudi to je ena od tem, ki bi jih bilo vredno enkrat malo pretresti), bo višek nekdo pojedel. Če ne mačke pa vrane in kakšen skobec.

[AngSeter]

Načeloma je normalno, da jo fenta...  Igrajo se ja, ampak znajo ubiti. Ne pa da miš prej kap zagrabi ali pa jo pobere od infekcije. Ker ne mislit, da naredite kako dobro delo, ko poškodovano žival (mačji ugriz) spuščate nazaj v naravo, ker če ne postane hitro hrana kaki drugi živali, jo čaka grda smrt.

[AngSeter]

Če bi vsaj poskušala razumet kaj piše Lanabela ali kdo drug, ti taka misel nebi niti mimo pritekla... 

[enaNika]

Ker ne mislit, da naredite kako dobro delo, ko poškodovano žival (mačji ugriz) spuščate nazaj v naravo, ker če ne postane hitro hrana kaki drugi živali, jo čaka grda smrt.

Jah, seveda najprej preveriš, v kakem stanju je rešenec. Ampak kar sem jaz do zdaj zmaknila mačkam, ni bilo nikoli poškodovano. Razen enega kosa, ki mu ni bilo več pomoči. Poškodovan plen ni zanimiv za igro.

Drugače pa počasno crkovanje (sploh malih glodalcev) ni nič sporno, če izvzameš mačko iz zgodbe:
Če mačka 2 uri premetava miš, preden jo pokonča, je to ogabno.
Če taista miš crkuje 2 dni, ujeta na lepilo ali pa zaradi strupa v vabi, je pa to čisto sprejemljivo. Da le mačke ni zraven.
 

Zakaj je torej to tako pomemben dejavnik samo takrat, ko govorimo o skrbi in nadzoru nad domačo mačko?

Oprosti, pri mojem včerajšnjem odgovoru manjka tale:    , ker se drugače res čudno bere.

[fižolova župca]

A ni mogoče tale tema posledica zamenjave domačih in divjih sort?

Naravna selekcija med, recimo, divjimi zajci, je smiselna. Preživijo močni mladiči, tisti, ki jih ne moti mraz, tisti, ki uspejo najt dovolj hrane tudi pozimi, tisti, ki so hitri...
O 'naravni' selekciji pri domačih vrstah je vprašljivo govorit - v veliki meri obstaja le še človeška selekcija, ki pa praviloma iz 'naravnega' vidika sploh ni tako ok (ljudje izbirajo več 'ta lepih', več samčkov, daljše dlake itd.). Ali ima torej puščanje dela legel ali namerno steriliziranje le dela mačk ob tem sploh smisel oz. korist za domačo mačko, ko pa tudi ta način temelji na človekovih, torej 'umetnih' odločitvah? Ali pa naj gremo še dlje in se zato, da bo E.d.mačka čimbolj genetsko ok, spet znajde sama, brez antiparazitikov, hrane, vet. oskrbe in tako krepi svoj genetski bazen - pri tem pa naj njen 'lastnik' mižijo in se dela, da je tak način ok, ker gre za nekakšno skoraj divjo vrsto?

Imamo naslov teme - domača mačka. Že s svojim imenom je izvzeta iz naravnega kroga, naravnega ohranjanja genetskega poola. Stoletja približevanja človeku so jo močno oddaljila od divje sorodnice, 'nenaravno' spremenila njen genetski bazen, za kar je poleg človeške selekcije kriva tudi mačka sama. Odločila se je, da ima smisel bit prijazna, ne preveč plašna, skratka 'domača'. Izguba divjosti in dela naravnih sposobnosti je šla na račun socilanih vrlin, ki so ji (na drug način) zagotavljale hrano.

Tu iskat neko prvinskost, se mi niti ne zdi več smiselno, mačka je kot rečeno domača in tako že zdavnaj ne več 'naravna'. Imamo dve možnosti - pustit jo, naj se uravnava sama in se razvija v smeri 'evropske urbane mačke' - kar ji gre očitno slabo od rok (nič čudnega ob vrsti hrane in popolnoma neprimernem okolju, ki ji je na voljo) ali pa pač sprejet, da je s svojo smerjo 'zašla', tako kot smo zašli mi ljudje ali naš domači pes in jo pač izvzet iz naravnih procesov, h katerim spada tudi krepljenje genetskega bazena na stare načine. Meni je tole drugo kar ljubše.