Evropska domača mačka

[majas]

Nekoga je zanimalo, kakšno je stanje v Skandinaviji.

Vem le za Norveško, kjer sem živela zadnja tri leta. Mačke so problem, ker lastniške v času počitnic spuščajo v divjino in to neporihtane, nekatere do izpusta izključno notranje (mesto Trondheim je eno od žarišč). Klatijo se naokrog in večinoma končajo pod kolesi avtomobilov.

Zavetišče imajo le eno - v Oslu - in to je le za mačke. Jih ne primanjkuje.

Lp, Maja

[Skuiki]

Mene zanima po kakšnem scenariju bi bilo sploh mogoče, da bi nekdo v nekem poljubnem obdobju steriliziral/kastriral vse mačke. Mislim, samo pomislimo, koliko nesteriliziranih/kastriranih prostoživečk je ta trenutek v okolju, ki kljub trdemu delu prostovoljk kotijo leglo za leglom. Vsi pa vemo, kaj pomeni eno dodatno leglo, vsi vemo, da lahko imajo mačke mladiče 2 do 3-krat letno, kako številčna so legla in da bodo ti mladiči takoj, pri starosti 7 mesecev, ponovno spet producirali mladiče. Prištejmo ob rpstoživečih še vse lastniške mačke po Sloveniji, številke bi, če bi jih poznali, šle tako visoko, da je sterilizacija/kastracija teh in njihovih mladičev, ki bodo tu v naslednjega pol leta, verjetno nezamisljiv finančni zalogaj, četudi se finance razporedijo na desetletje. Novi pa se kotijo in kotijo.

Glede naravne selekcije - kdaj točno se je mačkam dogajala zares naravna selekcija. Drznem si predvidevati, da odkor je na cestah toliko avtomobilov, že dolgo ne. Drznem si tudi predvidevati, da je človek ves čas obstoja domače mačke posegal v to naravno selekcijo s pobojem preštevilnih mladičev. Ostajali so samčki, ostajali so "lepši", ostajali so tisti, ki so jih na pol podivjane mačke uspele dobro skriti.

Menim, da je predpostavka o izomrtju precej nerealna (če razmišljamo o trenutnih pogojih in v skladu z informacijami, ki jih imamo, ne da bi upoštevali naravne katastrofe ali razvoj kakšne še bolj odporne virusne okužbe, ki bi zdesetkala mačjo populacijo), možno pa je da bi se s časom populacija precej zmajšala.

Zakaj bi bilo to slabo? Zakaj bi bilo slabo, če bi domača mačka čez čas nehala vdirati v okolja divjih živali in res "postala" večinsko hišna žival, ki sobiva s človekom? Zakaj bi morali stremeti k temu, da bi se ohranjalo trenutno razmnoževanje čez vse mere, tako zelo da je ob izbolšaju pogojev in posledično daljše življenjske dobe, vedno težje najti posvojitelje za vse, ki se kotijo na vseh koncih in krajih.

Zanima me tudi, zakaj bi nas (s stališča ohranjanja vrstne raznolikosti) bolj skrbela omejitev populacije (izmrtje) neke udomačene živalske vrste, kot vse ostale, ki izumirajo ta trenutek, tudi zato ker jih še dodatno iztrebljajo prav domače mačke. Čeprav mačka nima nobene funkcije pri ohranjanju "ravnovesja" v nekem naravnem okolju, ostale vrste pa ga imajo.

[Lanabela]

To, da se v urbanem okolju "ne more pričakovati nek naraven genetski bazen katerekoli vrste" je oslarija. Veliko živalskih vrst se je že naselilo v mesta, celo v najbolj gosto naseljena velemesta in med najvišje stolpnice. Veliko se jih je šele začelo preseljevati. Nekatere zelo lepo uspevajo in nekatere so se že tako prilagodile okolju, da so se začele razlikovati od svojih sorodnic, ki so ostale v "divjini".

Tudi selekcija v urbanem okolju je lahko "naravna" v pomenu da preživijo živali, ki se najbolje  znajdejo v tem okolju (čeprav to ni več neokrnjena narava - kje pa to sploh še najdemo, prosim lepo) in ne živali, ki ustrezajo nekim  normam, ki jih postavi in zapiše "posvečena" skupina ljudi.

Cesta recimo "izbira" spretne, previdne živali, ki znajo oceniti oddaljenost in hitrost avtomobilov (ali pa gredo čez izključno takrat, ko ni nikjer nobenega vozila)

Poboji mačjih mladičev so bili seveda edini način, kako so obdržali mačke v znosnem številu (če je to odpovedalo, je nastopila kuga). Kateri so preživeli? Kmetje so pustili enega ali dva najmočnejša mladiča v leglu mačke, ki je dobro lovila miši. Niti ni rečeno da ravno samce, saj so samice vedno veljale za boljše lovke, poleg tega pa večina kmetov ni znala ločiti spola pri zelo majhnih mladičih. Kjer je mačka izgubila svoji pravo vlogo  pa so pustili tiste, ki so bili zanimivih barv ali so imeli daljšo dlako (kar je že prvi "žebelj v krsti" evropske kratkodlake mačke kot pasme (ker so po tem merilu nujno bili favorizirani križanci)

Ko govorimo o populaciji, jo bolj prizadene kastracija velikega števila živali, kot pa če bi pobili enako število živali - ker kastrati za populacijo nekoristno zasedajo "prosta mesta". Če še niste opazili, govorimo o dveh nivojih - eno je posamezna žival in drugo je populacija. Kot sem že nekoč nekje napisala - kar je dobro za posameznika pogosto ni dobro za populacijo (in obratno). Tako to je, ne glede na to, ali je komu všeč ali ne.

No ob namernem križanju (najprej s siamci, kasneje s perzijci) in preštevilnih kastracij (zlasti kadar se pokastrira ravno najbolj vitalne živali) lahko populascijo ogrozijo tudi bolezni (tudi v povezavi s prvima dvema "žebljema")

No da bi mačke kot vrsta izumrle se ni bati (zaenkrat). Se pa zna zgoditi (niti ni treba ne vem kako dolgo časa), da bodo morali wanabe lastniki evropske kratkodlake mačke kupovati enako kot ostale pasemska mačke. To bi bilo v redu in krasno. Samo se bojim, da bi te načrtno gojene mačke bile samo še na zunaj malce podobne "navadnim" mačkam. Ostalo bi se izgubilo "s prevodom". tako kot se je že zgodilo številnim pasmam. Včasih je bilo za to potrebno samo 10 let. Nič več.

[helena]

Mislim, Lanabela, a ti tele strokovne disertacije pišeš na osnovi nekih znanstvenih raziskav, al kr tako iz glave?

[Smetka]

To, da se v urbanem okolju "ne more pričakovati nek naraven genetski bazen katerekoli vrste" je oslarija. Veliko živalskih vrst se je že naselilo v mesta, celo v najbolj gosto naseljena velemesta in med najvišje stolpnice. Veliko se jih je šele začelo preseljevati. Nekatere zelo lepo uspevajo in nekatere so se že tako prilagodile okolju, da so se začele razlikovati od svojih sorodnic, ki so ostale v "divjini".

Tudi selekcija v urbanem okolju je lahko "naravna" v pomenu da preživijo živali, ki se najbolje  znajdejo v tem okolju (čeprav to ni več neokrnjena narava - kje pa to sploh še najdemo, prosim lepo) in ne živali, ki ustrezajo nekim  normam, ki jih postavi in zapiše "posvečena" skupina ljudi.

Cesta recimo "izbira" spretne, previdne živali, ki znajo oceniti oddaljenost in hitrost avtomobilov (ali pa gredo čez izključno takrat, ko ni nikjer nobenega vozila)

Povprečna življenjska doba prostoživečega psa je tri leta, mačke pa leto dni. To ni oslarija, ampak dejstvo.

[Smetka]

Se strinjam. Trenutno je stanje tako, kakršno je. Gotovo bi moralo biti jasno, da v obstoječi situaciji nimajo za kaj pod milim nebom delat zviti na betonu, čisto ubiti in brez energije, bolni in nikakor podobni tistemu, čemur bi morali biti.

[enaNika]

Zakaj se obremenjujemo z mačkami? Ja, na mačjem oddelku živalskega foruma se pač verjetno ne bo debatiralo o morskih prašičkih ali o deževnem gozdu.

Dejstvo je, da vedno, kadar človek nekam vtakne svoj butasti nos, nastane večja ali manjša naravna katastrofa. Na eni strani izigravanje boga in na drugi strani sluzasta čustvenost tam, kjer ima najmanj kaj iskati... iz tega zanesljivo ne more nastati kaj dolgoročno dobrega. Selekcioniranje psov je šlo v smer nekakšnih spačkov, ki so samo še spomenik zgoraj omenjene človeške neumnosti, pa samo ša bleda senca tega, kar naj bi bil pes. Selekcioniranje mačk kot prodajnega artikla gre v isto smer. Novodobne perizjke, na primer, so mi enako "mimo" kot podrti ovčarji.

Je pa žal tako, da človek ne vpliva na "podrejene" živali samo z neposredno selekcijo. Prav v tej debati je bilo nekje omenjeno, da se mačke prilagajajo na mestne razmere in preživijo predvsem tiste bolj previdne. No, če se mene vpraša, je previdnost zadnja lastnost, ki bi jo smatrala kot značilno za domačo mačko. Se pravi, da se vrsta kvari tudi zaradi posrednega vpliva.

Zakaj sterilizacije? Kontracepcija se pač dandanes smatra kot edina moralno dopustna oblika uravnavanja populacije. Čisto računsko gledano seveda nima nič z naravno selekcijo in kvari "material". V resnici pa očitno niti ni tako hudo.  Recimo, pri človeški vrsti je prav značilno, da imajo tisti z boljšimi predispozicijami, z boljšimi sposobnostmi, da si zagotovijo dobro preživetje (bogati, izobraženi...) razmeroma malo potomcev. Tisti manj iznajdljivi jih pa imajo "kolikor jih bog da". Pa smo zaradi tega ljudje vedno bolj neumni? No, v nekaterih ozirih že, ampak nisem tega mislila.

Uradno in po teoriji in zaradi vpliva na daljnjo prihodnost se sicer tudi meni na čase zdi sporno ohranjanje slabotnejših primerkov. V praksi je pa tako, da našega Pingota nekako še vedno nisem s kolom po glavi, da bi naredila prostor za kakega bolj popolnega mačka. V praksi mi daljnja prihodnost prav prisrčno dol ****. Zanima me samo ta trenutek in zanima me konkretno bitje, ki ima voljo do življenja. Vse ostalo bodo pa že drugi nekoč tako kvalitetno zas*ali, da nekaj mačk, ki bi jih pustila v smetnjaku, ne bi rešilo sveta.


In še odgovor na čisto prvo Zojino vprašanje. Pri nas doma za mačke skrbimo po zdravi kmečki pameti. Ker sem jih pobrala s ceste (ali pa jim odprla vrata, če so se priselile), smatram, da sem zanje odgovorna. Torej moram poskrbeti, da niso lačne ali bolne. To skrb prilagajam razmeram in zmožnostim, pri tem pa ne nasedam komercialnim trikom. Na primer, brikete kupujem izključno zato, da se po sveži hrani ne pasejo muhe, nikakor pa ne zato, ker bi bila to "popolna in uravnotežena hrana za mačke" (če se ve, da mačka ni svinja in da v briketih nima kaj iskati koruza, je pa večinska sestavina). Moje mačke živijo v stanovanju z zamreženimi okni. Mamine mačke imajo dovoljene izhode. Razlika je pa v tem, da jaz stanujem ob prometni cesti sredi mesta, do mojih staršev pa vodi kolovoz, po katerem se oče enkrat tedensko odpelje v trgovino, mama pa takrat zbobna mačke skupaj in jih zapre v hišo. Itd.

Po moji (številčno skromni) statistiki je dolžina življenja mačke v neposredni povezavi s poreklom oz. z dogajanjem v najzgodnejšem otroštvu. Ob isti oskrbi bo obcestni pobranec dočakal okrog 8 let; mačka, ki je imela mamo in vsaj za silo spodobne razmere, pa 15 do 22. Od bolezni smo imeli prehlade in viroze, enkrat v pradavnini slinavko (oba ozdravela), zdaj imam epileptika... Od usodnih stvari pa enkrat srčno popuščanje (mačka, 14 let), enkrat odpoved ledvic (maček, 17 let), enkrat nič vidnega, ampak samo leta (maček, 22 let), dvakrat cesta (mačka, 4 mesece in maček, 2 leti; potem smo naredili mreže), dvakrat nič vidnega (maček, 8 let in maček, 8,5 let), enkrat odselitev k sosedom (mačka, 2 leti), enkrat težave z dihanjem (mačka, neznano, nad 15 let). Trenutno imam doma mlajšo družbo (3 - 4 leta).