Hovawart - čvek

[alessa06]

Pa smo tam, ko ni več poti nazaj. Malčki so začeli zapuščati dom. Prva je odšla Alyssa, za njo Altea in Ares. Danes so odšli še trije, Allegra, Artos in Aston. Vsi so odšli v prekrasne družine.
V sredo nas bo zapustila še Alexa, dve samički Alpha in Amber, pa še iščeta novi dom.

Ares in Altea

Artos, Allegra in Aston.

Alexa

Alpha še išče novi dom.

Amber tudi še išče novi dom.

več na ****

[alessa06]

Naši kužki so vsi v toplih novih domovih.

[alessa06]

Ja značajsko so bili različni, saj drugače niti ne gre po videzu pa, ja dva imata dlako "ala" ata, ostali "ala" mama .
Dlaka je sedaj še otroška puhasta, ta itak izpade in potem prava zraste. Drugače so po kilaži bili kar enotni, ni bilo ravno velikih razlik in Artos ni bil najtežji, dlake ima več pa morda zato zgleda večji, "bossy"  

[alessa06]

Z devetimi tedni so vsi (samičke in samčki) tehtali od 9400g do 9800g.
Najtežja je bila Alpha že od rojstva, skotena 575g ob odhodu z 10 tedni je imela 10900g.

[alessa06]

Lynn, ni rečeno, da bo največji mladič skoten v leglu tudi dejansko ko odraste največji, najmočnejši. Odvisno je tudi od lastnikov, če mladiču dodajajo kakšne vitamine in le teh preveč, pa ne da bi mu škodovali, temveč v veri, da je to zanj dobro, da bo zdrav....(ki po moje niso potrebni, ker je v kvalitetni briketirani hrani, ki jo jedo, vsega dovolj za pravo rast in razvoj) potem lahko zraste sploh prevelik, pa čeprav je bil recimo prej najmanjši.

[alessa06]

Lynn, verjetno ni bila parjena 3x z istim samcem (pa tudi če bi bila ni zagotovila, da bodo mladiči zelo podobni prvim) Ne morejo biti mladiči potem enake postave....to so geni... morda so podedovani od očeta...... ali je pač bila psička manj hranjena (neješča) med brejostjo, lahko je razlika zaradi števila mladičev.......več je dejavnikov.
Pri nas je bilo 12 mladičev (3 mrtvorojeni) pa je bila njihova polprečna porodna teža 500g, kar je za 12 mladičev zeloooo veliko. Kako bo, če bo kdaj naslednjič, pa ne vem. Se bom pustila presenetiti

[crtj]

Pozdrav vsem,

pri nas se odločamo za nakup družinskega psa in ker je zaenkrat verjetno, da bi izbrali hovawarta, se oglašam tukaj.

Naj na kratko predstavim situacijo, potem pa bi postavil kakšno vprašanje.

Starša 40+, vsaj eden dela od doma. Hčerka stara 10 let, zelo verjetno drugih otrok ne bo. Atrijsko stanovanje 100 m2 + 30 m2 atrija in hiša v izdelavi s sadovnjakom 2500 m2, trenutno v uporabi kot vikend. V družini še nismo imeli psa, bili so le - razne pasme - pri raznih sorodnikih (babice, tete), kjer se je dalo navezati stik, ne pa tudi doživeti možne slabe plati. Naše živalske izkušnje iz prve roke so predvsem z morskimi prašički (več deset let).

Zakaj bi želeli imeti psa: najprej to, da imamo pač radi živali, kot vsi. Čisto praktično pa bi bila obveznost gibanja zelo dobrodošla za starše; človek se hitro zasedi in je fajn, če ima eno pobudo več, ki ga spravi skozi vrata. Hčerka pa bi želela družabnika in dodatni občutek varnosti.

Pomembna posebnost: hčerka se je od malih nog zelo bala psov, ker so naju v času, ko je bila stara 3 leta, napadli neprivezani dobermani. To si je zelo zapomnila in dolgo obdržala močan strah. Šele zadnjih par let, odkar obiskujemo našo novo lokacijo na vasi, se je spoprijateljila s psi pri sosedih, ki so vsi prijazni (sami verigarji, pa so veseli družbe). Pa se je strah spremenil v nadušenje.

Bolj ali manj je jasno, kdo bi predvsem skrbel za psa, kar se tiče sprehajanja (starša, zlasti jaz, ker ima žena nekaj težav s koleni). To sprejemamo, hčerko želimo sprva predvsem čim bolj vključiti v oskrbo (igra, vzgoja, hrana, zdravje). Kasneje bi sama vedno bolj prevzemala glavno vlogo.

Hovawart nas zanima zato, ker smo prebrali, da je zelo primeren za družino, mu bolj leži obramba kot agresija, je zdrav in učljiv. Zdravje in karakter se nam zdita zelo pomembna faktorja. Pomemben faktor je bilo srečanje z Nesso, ki je samo nekaj hiš stran.

Je pa še nekaj odprtih vprašanj, za katera bi bili zelo veseli, če dobimo kakšen odgovor na tem mestu.

- V hiši so morski prašički (v enem velikem akvariju) in bodo recimo vsaj še 3 leta. Ali je realno, da se pes, ki pride v hišo kot mladiček, navadi živeti z njimi? Izkušnje so namreč takšne, da imajo psi radi morske prašičke - v smislu, da jim dobro teknejo.

- Ali je kombinacija 100 m2 + ne ravno velik atrij + redni sprehodi po okolici dovolj dobra za večino časa (hiša bo še par let v manjšini)? Mislim, da so pri Nessi pogoji bolj kot ne podobni, tako da po tem bi sklepal, da ja, vseeno pa bi želel čim več praktičnih vtisov.

- Še zlasti pomembna točka. Ali je realno,  da bo pes, ki vendarle že po letu postane precej velik, pripravljen poslušati tudi punco, ki bo takrat stara 11 let? Jasno mi je, da je največ odvisno od tega, kaj bomo sami glede tega ukrenili, sprašujem pa, ali se to sliši dosegljivo ali pa valimo težko skalo gor po gribu. Kajti če pride do tega, da onadva ne moreta napelajti dobro delujočega odnosa, potem cela stvar nima smisla. Še zlasti ne glede na to, da obdobje pasjega življenja ni šala.

Tu sprašujem v bistvu tako o tem, kaj je realno glede psa kot tudi glede otroka (drugih nimava). Ja, vsak normalno najboljše ve, kaj zmore njegov otrok, vendar če tukaj enoglasno izvem, da se vam zdi odločno prezgodaj, potem to ima neko težo.

Hvala vsem za vaš čas.

[crtj]

OK ... Na razstavo ni šlo, ker smo pri nas nekaj čudno prehlajeno-gripozni, sem pa nabavil knjigo.

Vseeno me še naprej zanimajo vaše izkušnje, ki bi pomagale odgovoriti na postavljena konkretna vprašanja. Hvala!