Moja pasja zgodbaUVODKot marsikateri otrok sem si tudi jaz želela, da bi imela svojega psa. Kadar smo zunaj srečevali ljudi, ki so sprehajali svoje pse, sem staršem vedno rekla, kako lepo bi se bilo takole sprehajati. Vendar sta mi odvrnila: "Kdo pa bi skrbel za psa, ko te ne bi bilo doma? Zanj bi morala potem midva skrbeti. Pes je kot majhen otrok, ki potrebuje pozornost, skrb in odgovornost." Jaz sem trdila, da bi bila že sposobna poskrbeti za svojega kužka.
Nazadnje pa se je moje tečnarjenje le obrestovalo. Mamici sem rekla, da če že ne smem imeti psa, bi rada vzela kakšnega mucka s kmetije pri naši teti. Mami mi je nato odgovorila (citiram njene besede, ki jih nikoli ne bom pozabila): "Saj boš dobila psa." Nisem mogla verjeti, kaj sem slišala. Njena sodelavka iz službe je namreč imela psičko z osmimi mladički mešančki, ki jih je oddajala.
PRVI DANZ mamico in še dvema njenima sodelavkama smo se odpravile pogledat pasje mladičke. En psiček je že dobil nov dom, tako jih je ostalo še 7. Med njimi sta bili samo dve psički. Ena je bila črna, druga rjava. Jaz sem si izbrala psičko rjave barve. Ko sem jo vzela v naročje, sem vsem prisotnim rekla: "Taja bo."
Med vožnjo do doma je Taja lepo spala pri meni v naročju. Doma sem imela v svoji sobi zanjo pripravljeno košarico, posodice, igračke in hrano. Prihod v nov dom je bil zelo razburljiv. Jaz in mami sva bili veseli. Ati pa žal ni bil ravno navdušen. Seveda ne, če mu sploh nisva nič povedali, kaj sva nameravali. Brat se nam je le smejal in opazoval našo majhno kepico. Tako smo dobili novega družinskega člana, psičko mešanko z imenom Taja.
Taja je spala v moji sobi in je želela biti tudi z mano v postelji. Kot vsak mladiček je bila tudi ona zelo navihana in razigrana. Med mojo odsotnostjo je grizla pohištvo in opravljala potrebo po sobi. Tako se je začelo učenje, česa ne sme in kaj lahko dela. Zunaj pa je uživala pri igranju na travi in druženju z drugimi kužki.
Seveda sem jaz staršem pokazala, da znam skrbeti za psičko. Zjutraj sem prej vstajala, da sem malo Tajo nahranila in peljala ven, potem sem se uredila še jaz in odšla v šolo. Taja se je hitro navadila na ritem življenja, zato mi ob sobotah in nedeljah že ob sedmih zjutraj ni več pustila spati. Dokler nisem poskrbela zanjo, ni dala miru.
Avtor: Eva KovačičODRAŠČANJEVsi mladički so tako srčkani, mehki in oh in sploh ter si najverjetneje želimo, da bi takšni tudi ostali. Ampak psi zrastejo. Iz male kepice je Taja zrasla v pravo pasjo damo. Je srednje velika psička, najbrž mešanka s škotskim ovčarjem, saj ima podolgovat ošiljen gobček in bele nogavičke. Je kratkodlaka, svetlo rjave barve, z majhno belo liso spredaj in črnim repkom.
Med njenim odraščanjem se je dogajalo marsikaj zanimivega. Nekega poletnega dne smo imeli piknik na vikendu. Taja je bila spuščena in raziskovala okolico. Na travniku je postavljen manjši ribnik. Z velikim zanimanjem je Taja opazovala ribe v vodi. Nato se je sklonila, da bi prišla bliže vodi, pri tem pa ji je spodrsnilo in je čofnila v ribnik. Tako je prvič zaplavala. Plavalni tečaj je opravila z odliko.
Kot mlada psička je hodila na sosedov travnik nabirat jabolka. Jaz sem se kar jezila, ko je vse pojedla, in mi je bilo nerodno, kaj bo sosed rekel na to, saj so bila nekatera jabolka lepa - za pobrati in pojesti. Sosed je tako le redko lahko pobral s tal kakšno jabolko zase, če je Taja vse odnesla. Vendar se je k sreči samo smejal Tajinemu početju. Sedaj, ko je odrasla, ji jabolka niso več dobra.
Tudi na morju sva bili. Postavljeno imamo prikolico v kampu. Taja je večino dneva preležala v senčki pod drevesom. V večernih urah pa sva se sprehajali ob morju. Želje iz otroštva so se mi izpolnile. Sedaj sem imela še jaz svojo psičko, s katero sem se sprehajala po obali. Neke noči pa je jezno zalajala. Sem se ustrašila, da bo vse zbudila. Vstanem in pogledam skozi okno, kaj se zunaj dogaja. Zagledala sem človeka, ki se mu je zelo mudilo. Končno je Taja utihnila. Naslednje jutro nas je pri zajtrku zmotil nemški državljan in nam nekaj govoril. Mislila sem, da se je jezil, ker je Taja ponoči glasno lajala. Ampak, ko smo razumeli, kaj nam želi povedati, še zdaleč ni bilo povezano s Tajo. Ponoči so namreč vdrli v nekaj prikolic, kjer ni bilo nobenega notri. Torej je Taja pravzaprav lajala na tatu in ga pregnala.
Taja prvič na morju
Avtor: Tjaša ZorcTaja se kot večina psov zelo boji neviht. Točno ve, kdaj bo deževalo, saj postane nemirna. Takrat začne živčno praskati po vratih in steni kurilnice, kjer ima svoj prostor. Vendar jo že moja prisotnost pomiri. Zato jo ob takem vremenu vzamem k sebi v sobo, kjer se uleže na tla in zaspi.
V času grmenja in bliskanja
Avtor: Eva KovačičTAJA IN PRIJATELJITaja je ena takšna živahna psička. Rada ima družbo, pasjo in človeško. Treba jo je božati, kar nakaže z butanjem s smrčkom v roko. Potem se kar stisne in vsa zadovoljna nastavlja. Ko zagleda zunaj sosede, jih že leti pozdravit. Včasih naprosi še kakšen piškot. Ima tudi tri dobre pasje prijatelje. Zlati prinašalec Aron pride vsak dan vohljati okoli naše hiše. Je starejši pes, ki ima zelo rad igrače in vedno nosi kakšno s sabo v gobčku. Tajo rad malo osvaja, ona pa se z njim poigra. Zlata prinašalka Wasa je precej igriva psička. Kadar sta spuščeni, se lovita po travniku. Taja rada zaide v njen pesjak pogledat, če je Wasa slučajno pustila še kaj briketov v skledi. Moja prijateljica pa ima psičko pasme aljaški malamut, s katero gremo velikokrat skupaj na sprehod.
Taja in Wasa
Avtor: Eva Kovačič
Taja in Shia
Avtor: Eva KovačičZa konec bi rada povedala, da je Taja popestrila moje življenje. Ukvarjanje z njo mi je v veliko veselje. Ob njej mi tako nikoli ni dolgčas, saj vedno poskrbi, da se ji v celoti posvetim. Je moja najboljša prijateljica in mi ni žal, da sem izmed 7 mladičkov izbrala prav njo.
Jaz z mojo psičko Tajo
Avtor: Teja IzgoršekAvtor zgodbe: Eva Kovačič
Zgodba sodeluje na natečaju "moja pasja/mačja zgodba". Kopiranje teksta in fotografij je prepovedano.
Jana. Vse pravice pridržane.
