Moj in za vedno samo moj... Muki :*(

[Alba]

Moje sožalje. Tale zgodba je pa kopija moje zgodbe in naše pokojne Pike.

[Alba]

Ne podobno se je zgodilo pri nas, le da jaz tega nisem tega nikjer napisala. Nič skrbeti.

[kastelecu]

Muki..še vedno te pogrešam..
Sem bila včeraj pod najino hruško, veš..pod hruško, po kateri si kot majhen splezal gor, pa nisi znal dol..jokal si in jokal dokler te nisem slišala..
In pogumnen otrok, kakor sem bila, sem k tebi splezala še jaz. Usedla sem se na vejo, kjer si obstal ti in počasi sem te privabila k sebi. Uspel si!!
Pa potem?
Potem pa sem kmalu začela jokati tudi jaz, saj niti jaz več nisem znala dol s tiste presnete hruške
He he Muki, to so bili heci, se spomniš? Skupaj sva sedela na hruški ina čakala eno uro in pol, dokler se ni vrnila moja mamica iz službe..

Vedno, ko vidim hruško, se spomnim nate pikec moj..

Rada te imam. In vedno boš ob meni, vem.
lupčka tja gor

[branka]

Muki 

[Lynn]

Ja, res je. Tudi meni je ta forum všeč zato, ker so tu ljudje, ki te razumejo, čeprav te ne poznajo in to je zelo lepo.

In jaz vsakega, ki izgubi svojega kužka ali muco zelo razumem, sploh zdaj, ko je moj kavalirček bolan in vsak dan upam, da ne bo prišlo do poslabšanja. Je pa res strašno, ko enkrat tvoj najboljši prijatelj oddide in ti ostanejo spomini in velika praznina. Najhuje pri bolezni pa je to, da ti nihče ne more povedati koliko časa bo kuža/muca še živel in potem ga ves čas opazuješ in paziš ali je z njim vse v redu.
Jaz včasih razmišljam, da sploh ne bi več imela živali, ker mi je tolk hudo ob njihovi izgubi, ampak po drugi strani imam željo, da bi jih imela čim več. Samo upam, da bo moj kavalirček še dolgo z mano..

Lepo te pozdravljamo Sara, kavalirček Boni in samojed Sacha

[Lynn]

Hvala za lepe želje, naš Boni ima kongestivno srčno popuščanje in je sedaj na tabletah, upam pač da ne bo kmalu prišlo da poslabšanja, ampak ko je srce enkrat okvarjeno se lahko samo še podaljšuje (in upam da čim dlje). Bom pa pri vsakem naslednjem psu, veliko bolj pozorna na zdravje, ker kavalirji so zelo občutljivi na srce, tako da sem ravno danes že neki gospe, ki tudi ima kavalirja povedala, naj bo pozorna na njegov srček.

Je pa super, da boš vzela mucka, ki je identičen tvojemu Mukiju in da kmalu doma pri tebi. Jaz verjamem, da ko umreš spet srečaš svoje živali in da so nekje, kjer čakajo nate...

Lep pozdrav, Sara

[uncas]

ŽAl tvojega Mukija nazaj ne bo. Zato ni fajn iskat identične živali, ker v njej iščemo žival, ki je več ni. Ni fer do novega posvojenca, že tako si hitro na tem, da primerjaš, če pa je žival na pogled enaka izgubljeni živali, je še težje. Najbolje je vzeti povsem drugačno žival. Verjami, sem dala skoz...

[kastelecu]

Muki je bil tigerček moj..sivo bel..isti Alex..

Uncas..verjamem, da si dala skoz..
Ne vem, meni je pač težkooo  

Sem mislila, da bi mi bilo lažje..že tako ali tako nisem nikakor imela namena imeti mucka nikoli več, ker me je preveč bolelo, ko je odšel moj Muki, ko pa sem videla Alexa, so se mi vsi spomni, vsa doživetja, vsa "ljubezen" do muckov, kar naenkrat vrnili, ne morem opisati kakšni občutki so se mi porajali v srcu..kakšna vzhičenost in sreča..

Ta sreča je sedaj v novem domu..ki pa ni moj..

Uncas, težko mi je razložiti..kot si rekla, si to doživela..jaz nisem.. In mi je pač zdajle trenutno hudo..

Mislim, da so prav zaradi mene pustili tisto temo v arhivu odprto..ker so vedela, da bom imela komentar..

Meni je žal..ampak.. ah, a se sploh splača razlagat? Kdor razume, bo razumel..kdor pa ne..pa pač naj ne.. Jaz ne vem..

Koliko velika želja pa je bila, pa vem samo jaz..in moj Muki tam gor na mavrici..


Miskica, ne rabiš pisati v to temo, če ti kaj ne paše. Niti na tisto sporno.