Toleranca do nevednosti

[Kalsang]

Družba smo ljudje. In za takšno usrano družbo smo krivi ljudje. Ni družba kriva, da starši živo živalco zamenjajo za tamagočija. Ti isti starši, stari 40+ so živeli prej v "drugačni" družbi, ki jim ni bila všeč in so ustvarili drugo, sedanjo, ki je prav tako taka, kot si jo sami kreiramo. Sami si ustvarjamo svojo bližnjo okolico, sami postavljamo pravila v svojem domu in sami vzgajamo svoje otroke. Ter sami (ne)skrbimo zanje in za svoje živali. Nič od tega nam ne določa družba. Naše odločitve, dejanja in razmišljanje tvorijo družbo.

Otroci imajo polne riti, ker jim jih očetje in mame filajo do onemoglosti in še čez. Nihče drug ne fila riti njihove lastne dece. In starši so toliko odgovorni, kolikor jim to dopušča njihova lenoba, pogojena z lastnim "comfort zone", iz katerega jih dostikrat tudi njihovo "največje bogastvo", lastni otroci, ne premaknejo. In ključe od avta otroku, ki se zadeva in pije tudi dajo starši v roke. Tako kot tudi mucke, da se z njimi igrajo kot z Barbiko in Kenom.

Ni opravičila in ni izgovorov. Lahko si še naprej veselo lažemo, ampak dejstvo je, da smo sami odgovorni za svoje življenje in za življenje svojih otrok in živali.

Vse drugo je čista neumnost.

[pridna]

pridna, moje razmišljanje sicer ni "letelo" na tvoje pisanje, bilo je odziv na debato, kakor se je v temi razvijala. Najprej, nikakor nisem enačila tolerance do nevednosti in opravičevanja nekega dejanja (čeprav se v praksi zna to zelo povezovati), prav tako nisem nikjer trdila, da lahko "nevedne" kar povpreko obkladamo s tepci/idioti ali čemerkoli že. Da na živalskem forumu govorimo o tematikah, povezanih z živalmi in "živalsko problematiko", se mi nikjer ne zdi sporno.

Bi pa nekaj rekla na tvoj zadnji odstavek - se mi zdi namreč precej "nevaren". O živalih, ki se kar pojavijo, in si jih posameznik ni zavestno omislil. Ne glede na to, na kakšen način žival pride k hiši, če jo posameznik obdrži (pa če se žival pritepe, jo prinesejo otroci ali jo nekdo vrže čez ograjo), je njen skrbnik in iz tega avtomatsko izhajajo vse skrbniške odgovornosti. Sicer gredo lahko izgovori, zakaj nekdo ni "čisto obvezan" za skrb za žival, v neskončnost (mačko so prinesli otroci; ribice je otrok dobil v trgovini zaradi odličnega uspeha; psa so nam pač dali sosedje, ker so imeli leglo; kunca so nam podarili kot presenečenje - če sem res banalna s primeri).

Prav tako menim, da je nekdo, ki deduje, odgovoren za živali preminulega in mora zanje poskrbeti. Te živali niso kar nikogaršnje, to so lastniške živali. Moje mnenje je, da bi moralo to postati stalna praksa, ne pa da naenkrat za živali nihče ni odgovoren in jim ob prevzemu neke dedovane nepremičnine grozi izgon na cesto (saj smo že na tem forumu brali par takšnih zgodb, ko so prostovoljci skušali reševati problem "dedovanih" mačk).

P.s.: Jana, nas boš prestavila v drugo temo, npr. v temo  o "Toleranci do nevednosti", da ne bomo Pamiju še dalje smetili teme? 

Se strinjam, da bi znal bit nevaren, ker si ga lahko kdo (ali marsikdo razlaga narobe - pisala sem prehitro). Govorila sem o mačkah, ki tam pač so. Ampak dobesedno tam pač so. Nekdo je nekoč (in ne govorim o zadnji generaciji, prvi liniji dedovanja, pač pa o nekaj generacijah nazaj in mogoče celo tega ni naredil moj sorodnik v desetem kolenu) prinesel ali od "soseda" vzel mačko ali pa samo začel hranit mačko, ki se je pojavila tam. Mačke so se namnožile in nad njimi ni več nobenega nadzora. Šetajo po vasi, so malo od tega, malo od unega, malo od vseh. Hranijo se tam, kjer jim dajejo hrano. Čigave so? Od tistega, ki jim daje hrano? Ljudje jih tolerirajo, ker jim preganjajo miši. In jim razen hrane (+/-) in mogoče še občasne prijazne (ali neprijazne) besede ne nudijo ničesar drugega.

To ni isto kot "otroci so pač prinesli domov muco in zdaj jo imamo". Ali "sosedova muca se je pritepla k nam in smo jo pač obdržali". In ni isto kot neposredno dedovanje (torej po prvi ali drugi liniji).

Ker če enačimo to, potem so vse hraniteljice mačk po (konkretno recimo Ljubljani) njihove lastnice (kar znajo včasih pristojni tudi trditi). S tem pa se (jst) ne morem strinjat.

Vse napisano ne pomeni, da podpiram samo hranjenje, ker je žival za nekaj koristna, in ne skrb za tisto žival ali živali. Enako sem mnenja, da naj bi hranitelji/ce po mestih, na lokacijah, mačke ne samo hranili ampak naredili tudi vse ostalo potrebno za to, da se problem ne širi. Odgovorila sem na stavek "da si večina ljudi žival zavestno želi in jo kupi/posvoji".

In se popolnoma strinjam, da je občutljiva tematika in zelo sivo področje (sploh, ker je zakonodaja taka kot je in ker je problem s prostozivecimi mačkami tak kot je).

[fižolova župca]

Problem je v tem, da se meni taka nevednost ne le ne zdi opravičljiva, ampak jaz dejansko ne verjamem vanjo.
Ne zdi se mi mogoča, oz. če je, je posledica tega, da se je oseba zanjo odločila svobodno. To potem ni več nevednost, ampak huda vrsta ignorance, jaz ji mirno rečem tudi hudobija. Poleg tega jemanje mladičkov v oskrbo in futranje 'včasih tudi dvakrat na dan' ni nek zakoreninjen, tradicionalno sprejet kliše ali navada, da bi lahko rekli 'edino to poznajo', ker se je tako pač delalo od vedno. Je izključno domislica čudnega uma dotične 'gospe'. Sem že nekje napisala - če bi šli v štacuno po liter alpskega in s tem futrala mladiče, bi bila to lahko dobronamerna napaka, tako pa ni.

Včasih so rekli, da je greh ne samo slabo storjeno, ampak tudi vse, kar je dobrega opuščeno. Opustitev hranjenja to zame sigurno je. Pa nezakonita je tudi. Saj kot vidim, bodo po tej plati v zameno za 'nevednost' dobili svoje. Morda jim bo to dalo misliti, kaj drugega jim očitno ne da.

Pa še glede psa - tvoj primer ni nikakor primerljiv s tem iz tele teme. Primerljivo bi bilo, če psa odvzameš oz. ukradeš - imenuj to kakor ti paše - potem pa ga hraniš 'včasih tudi dvakrat na teden', da ti klavrno umira pred očmi - ker si pač nevedna. To je primerljivo.

[pridna]

Ok, imate prav.

[Skuiki]

Se strinjam, da bi znal bit nevaren, ker si ga lahko kdo (ali marsikdo razlaga narobe - pisala sem prehitro). Govorila sem o mačkah, ki tam pač so. Ampak dobesedno tam pač so. Nekdo je nekoč (in ne govorim o zadnji generaciji, prvi liniji dedovanja, pač pa o nekaj generacijah nazaj in mogoče celo tega ni naredil moj sorodnik v desetem kolenu) prinesel ali od "soseda" vzel mačko ali pa samo začel hranit mačko, ki se je pojavila tam. Mačke so se namnožile in nad njimi ni več nobenega nadzora. Šetajo po vasi, so malo od tega, malo od unega, malo od vseh. Hranijo se tam, kjer jim dajejo hrano. Čigave so? Od tistega, ki jim daje hrano? Ljudje jih tolerirajo, ker jim preganjajo miši. In jim razen hrane (+/-) in mogoče še občasne prijazne (ali neprijazne) besede ne nudijo ničesar drugega.

To ni isto kot "otroci so pač prinesli domov muco in zdaj jo imamo". Ali "sosedova muca se je pritepla k nam in smo jo pač obdržali". In ni isto kot neposredno dedovanje (torej po prvi ali drugi liniji).

Ker če enačimo to, potem so vse hraniteljice mačk po (konkretno recimo Ljubljani) njihove lastnice (kar znajo včasih pristojni tudi trditi). S tem pa se (jst) ne morem strinjat.

Vse napisano ne pomeni, da podpiram samo hranjenje, ker je žival za nekaj koristna, in ne skrb za tisto žival ali živali. Enako sem mnenja, da naj bi hranitelji/ce po mestih, na lokacijah, mačke ne samo hranili ampak naredili tudi vse ostalo potrebno za to, da se problem ne širi. Odgovorila sem na stavek "da si večina ljudi žival zavestno želi in jo kupi/posvoji".

In se popolnoma strinjam, da je občutljiva tematika in zelo sivo področje (sploh, ker je zakonodaja taka kot je in ker je problem s prostozivecimi mačkami tak kot je).

pridna, torej gre v primeru, ki si ga ti navedla, za "prostoživeče podeželske mačke". Seveda, strinjam se, tudi na podeželju obstajajo prostoživeče mačke (ki ne spadajo nikamor, večinoma se potikajo od hiše do hiše, brskajo po kompostih itd.). Po mojem mnenju bi morali biti zanje "protokol" enak, kot je za prostoživeče v mestu. Mačko se sterilizira/kastrira in vrne v okolje.

Je pa po mojih izkušnjah iz življenja v "ruralnem" okolju teh mačk v primerjavi z lastniškimi, za katere nihče ne skrbi, precej malo. Večina kmetov, s katerimi sem imela kakšen stik, mačke, ki bivajo na njihovem seniku, smatra za svoje. Ko/če večja količina mačk pogine (kuga, avtomobili, psi itd.), si kaj hitro nabavijo nove. Mačke so večinoma popolnoma podivjane, neoskrbovane, ampak če govoriš z lastniki parcele/kmetije/hiše, jih po mojih izkiušnjah večinoma smatrajo za svoje.

[Yo]

Veš, sej sem hotla samo povedat, da naj se tisti, ki ozadja ne poznajo in ne vedo, malce zadržijo pri svojih komentarjih.

Katerega ozadja in kdo konkretno naj se vzdrži komentarjev?

[Skuiki]

Glede ruralnih mačk (hm, zame nova besedna zveza, ki mi je skrajno všeč in jo bom uporabljala še naprej) in mojih izkušenj: poznam nekaj kmetij, ki "imajo" mačke. Zelo dobro poznam eno kmetijo, kjer "imajo" precej "svojih" mačk, ki niso njihove. Ampak tako kot rečem jst za moščanske mačke, da so "moje", pa to v bistvu niso, pravijo tudi oni za tiste mačke, da so "njihove". Noben ne ve, kdaj in kako so se zacele zbirat, kje spijo, kaj v bistvu delajo, kaksne so, katere so nove in katere stare, ali imajo mladice ali ne, skrbet so zaceli zanje zaradi ene izmed njih, ker je bila prijazna (se je prijazna pritepla) in zdaj pač nastavljajo hrano na en konec štale. Koliko mačk, kdaj ali sploh in če... Nimajo pojma.

Pa poznam še ene, ki so začeli hranit in "skrbet" za mačke, ker se jih niso mogli znebit. Ker so prihajale spat v njihovo štalo, kjer jim je bilo toplo. Ker je bilo za njih lažje, da so nastavili nekaj hrane za hišo, kot da so jim hodile krast in stikat po bajti (ki je seveda po vseh pravilih odprta). In zdej so te mačke "njihove". Hočeš, nočeš so včasih rekli.

Pa še bi lahko opisala kakšen primer.

In tako si po mojih izkušnjah večina takih kmetov ne nabavlja novih mačk - ni treba. Pridejo od soseda. Pa zdaj? A je zdaj čas, da začnemo primerjat izkušnje?

Veš, sej sem hotla samo povedat, da naj se tisti, ki ozadja ne poznajo in ne vedo, malce zadržijo pri svojih komentarjih.

Kot pravim - če se mačke smatra za prostoživeče, ki jim nekdo (namesto za blokom) nastavlja hrano za hlevom, bi moral biti "protokol" enak kot pri mestnih prostoživečih. Tako kot je moje mnenje, da bo moral vsak, ki hrani mačke v mestu, skrbeti za to (sam ali s pomočjo prostovoljcev iz katerega izmed društev), da so mačke iz kolonije sterilizirane/kastrirane, nadzorovati njihovo zdravstveno stanje, enako menim o "ruralnih prostoživečkah".

[Yo]

Meni je bilo za ustvarit si lastno mnenje dovolj, da sem prebrala, kar je bilo napisano v prvem post-u.
Če komu ni bilo, bohpomagej oz. očitno nismo na isti valovni sploh.