Težave pri življenju s psom

[Bojancek]

Moj prijatelj danes ni nič jedel:) Popoldne sem poskusil vajo s hranjenjem iz mojih rok, a očitno ni bil preveč lačen, da bi mi ustregel. Sva pa malo prej poskusila v garaži in je uspelo. Ni zarenčal niti enkrat. Obrok sem razdelil na več delov in vsak del je pojedel iz mojih rok. Medtem pa je seveda ustregal mojim željam (sedi,prostor,tačka,...)

[kocka]

Moj prijatelj danes ni nič jedel:) Popoldne sem poskusil vajo s hranjenjem iz mojih rok, a očitno ni bil preveč lačen, da bi mi ustregel. Sva pa malo prej poskusila v garaži in je uspelo. Ni zarenčal niti enkrat. Obrok sem razdelil na več delov in vsak del je pojedel iz mojih rok. Medtem pa je seveda ustregal mojim željam (sedi,prostor,tačka,...)

Ob hranjenju in takrat ko kaj dobro naredi ga FEJST pohvali, lahko malo povišaš intonacijo glasu (da dobiš malo bolj ˝ženski˝ glas), govorica tvojega telesa naj bo prav tako izredno zgovorna in naj izraža čisto pohvalo.
Nikakor ga ob hvaljenju zaenkrat ne božaj/trepljaj po vrhu glave - če misliš, da je v trenutni situaciji prav da ga ob hvaljenju počohljaš, naredi to nežno a odločno po prsnem košu ali pod gobcem, vendar le, če je psu to OK. Nekateri takega navdušenega čohanja sploh ne marajo in glede na to, da nista ravno frenda zaenkrat to morda ni pametna ideja.
Pojdi za podrobnejše nasvete k strokovnjaku, ki vaju bo videl skupaj in glede na to svetoval prave postopke za naprej.
Preden greš k psu naredi malo samoprepričevanja da ti je s psom OK, da te ni strah itd. Ob psu bodi samozavesten, sicer te bo začutil. Če boš znotraj omahoval in se ga boš bal, gojil zamere itd. ne bo preveč uspeha.
Delaj z njim dokler pes z veseljem dela (oz. je v tvojem primeru lačen), če ga boš kar naenkrat teral cele ure se mu bo prav tako uprlo.
Pojdi k strokovnjaku

[branka]

Bravo, pa poročaj še naprej 

[Kalsang]

Nikar ga ne kregaj, ko končno pride k tebi. Takrat ga moraš zelo pohvaliti in nagraditi z igro ali priboljškom, pa čeprav te je prej še tako ignoriral. Odpoklic moraš natrenirati posebej, za psa moraš postati zanimiv. Vedeti mora, da se mu splača priti k tebi, ker bo vsakič pohvaljen, nagrajen z igro ali priboljškom. Če tega nista natrenirala, se mu po pasji logiki enostavno ne splača priti k tebi, še zlasti, če ga kregaš, ko pride.

Pes ne posplošuje in ne ve, da je kregan zato, ker ga je prej lomil. Ve samo, da je kregan, KO pride k tebi. Zato bo naslednjič še bolj nerad prišel na klic.

Kreganje in kaznovanje je težko pravilno izvesti, zato raje natreniraj, psa spusti s povodca šele takrat, ko bo odpoklic znal zelo dobro in ne zahtevaj od njega, da pride k tebi takrat, ko veš, da te bo zelo težko ubogal (na primer, ko se igra z drugim psom). Počakaj na primeren trenutek, ko ga pes ne bo tako zelo zanimal in ga takrat pokliči in obvezno nagradi, ko pride.

[Bojancek]

Seveda, razmišljam podobno. S povodca ga nikakor ne spuščam v potencialno nevarnih okoliščinah, vprašanje sem postavil samo, da preberem različna mnenja. Tudi meni je žal, da se nisem bolj posvetil psu, ko je bil mlajši. Celotno zadevo je urejal brat, ki ga je peljal v šolo in sploh se nisem zmenil za ostale stvari. Skratka, v teh 3 letih sem se veliko naučil, kar bi moral vedeti, preden dobiš psa! Povsem neodgovorno.. upam, da to prebira kakšen potencialen bodoč lastnik psa

[Yo]

Bojancek, mislim, da je pisarjenje po forumu brezvezno. Dekleta, ki ti svetujejo, imajo ogromno izkušenj, ne vidijo pa tebe in psa.
Obrni se na strokovnjaka, ki ti bo povedal, kako naprej!
Jaz imam žal eno katastrofalno izkušnjo za sabo, je ne želim še tebi.

[ika]

Citat: Bojancek , Ponedeljek, 06.04.2009 : 22:57:37
Saj se mu ne umikam vedno. Je bilo tudi nekaj agresivnih potez z moje strani, ampak vse bolj mislim, da bi ga moral res pošteno prebutat. Se opravičujem, tudi jaz sem ljubitelj psov in svojega imam zelo rad. Ampak tudi svojega otroka bi vdaril, če bi se obnašal agresivno - to je samo za njegovo dobro. Umikan se zelo nerad, ampak včasih res ne vidim druge možnosti.


Jaz bi to naredila na tvojem mestu, priznam. Ker to pes enostavno nima kaj delat, in mu je treba pokazat kje je mesto. Nad njim nimas nobene avtoritete (to zdaj ne pomeni da je avtoriteta enaka strahu, kje pa), enkrat ga je pač treba zbrihtat. Jaz bi se mu naslednjic po robu postavila in se ne bi umaknila ampak bi ga namahala. Take stvari se tezko odpravijo z ignoriranjem, se posebej pri psu ki ne smirgla zive duse.

Se tudi jaz strinjam. vsak od mojih ki je kdajkoli zarenčal na mene, je dobil vzgojno oz. sem mu dala vedet, da to ni vedenje ki ga toleriram.
Pa ne mislim zdej da psa sesuješ, da se premikat več ne more. Mislim da je bolj važen tisti nepričakovani šok. Kot naprimer pri našem najnovejšem članu papillonu. Prvi dan je glodal bikovko in ko sem mu jo hotela vzeti me je tako napizdil, da sem bila sama šokirana. Ampak jas sem ga v sekundi prijela za kožno gubo, ga cuknila in se res zadrla NE! Njega vem da ni nič bolelo, ampak on je bil tako šokiran moje reakcije (očitno je pričakoval da se mu bom umaknila), da mu to do sedaj še  ni prišlo na pamet, tudi pri hčerkici ne.
Res pa je da to ni vse, da si s tem celotne avtoritete ne moreš zgradit, da je treba delati na malenkostih, ki so jih opisali vsi zgoraj. Ti vzgojni ukrepi so res le za krizne situacije, ko me pes dejansko obravnava za nasprotnika in me želi nasilno podredit.