Belgijska ovcarka-zelo plaha

[lkc]

Draga qbella,

sicer tudi jaz nisem izkušena forumašica, bolj bralka... Imam pa "v crkljanje in razvajanje" 6-letnega belgijskega ovčarja - tervuerena Pana, ki je nasledil 14-letnega kraškega ovčarja. In pred tem smo imeli tudi kraševca. Oba šolana, se mi je res zdelo, da sem "izkušena" na področju vzgoje psov. Za belgijca (dolgodlaki tervueren) smo se odločili kar glede na opis na tej internetni strani - očarala nas je fotografija, zapomnili smo si, da je ta pasma izredno inteligentna (da je gospodarju včasih težko biti bolj pameten...), a povsem ignorirali opozorila o nagnjenosti k plahosti, histeriji...
K sreči smo Pana dobili čisto kot mladička (8 tednov), vzrediteljica (pa tudi vsi "z belgijci okuženi forumaši", s katerimi smo prišli v stik v tem času, zlasti Bambi in Nati) so nam svetovali zelo zgodnjo socializacijo in seznanjanje z novimi situacijami. Pan je šel takoj po prihodu v našo družino v malo šolo in zatem na BBH, IPO. Ves čas smo njegovo energijo "kurili" vsi (poleg sina - uradnega lastnika še starejši sin in midva z možem), bil je v družbi mnogih psov (njegova ljubezen je bil dolga leta Uršin Sambo) in v starosti 1,5 leta dobil še "polbratca" - borderja Icea, bil je (no, v srcu je še zmerom) navdušen agilitaš in frisbijaš.

In kljub vsem našim naporom ima še danes svoje "fobije" - beži pred sesalcem, težko se spoznava tudi z drugimi hišnimi pripomočki, zna biti prav histeričen (upravičeno ga včasih imenujemo "Prpica"). Je pač tipičen belgijec.

Verjetno boš več nasvetov, kako ČIM PREJ obvladati strah Belle, dobila na forumu belgijskih ovčarjev - glej pod pasme - FCI I. Tja tudi prenesi tole vprašanje... Pa kakšno fotografijo bi bilo tudi lepo videti...

Pozdrav,
Lili

[delavec@amis.net]

Ne spoznam se na pasmo, vendar po enem tednu menjave doma je normalno, da je psička še negotova in plašna.

[ajda21]

Pozdravljena qbella!
Resnično upam, da se je tvoja psička navadila in ni več tako plašna.
Tudi sama sem imela Belgijca(malinoisa), ki je imel iste probleme.
 Ko sem ga dobila je bil ves plašen, če sva srečala kakšnega psa se je kar vsedel na tla in ni hotel naprej, pod nobenim pogojem!
Vendar se je s časom opogumil, ko je spoznal svojo okolico, ljudi, živali in videl da mu nihče noče nič slabega.
 Mogoče, da je dosti tudi pomagalo, da je odraščal v družbi mojega drugega starejšega psa, ki je nekako prevzel vlogo njegovega očeta in varuha.
 So pa načeloma vsi belgijci zelo občutljivi in si vsako slabo izkušnjo zapomnijo za celo življenje. Nikakor nad njimi ne smemo uporablajati kakršne koli prisile, ker je NE prenesejo. Šolanje mora biti umirjeno, lastnik mora biti potrpežljiv s kužkom, pa čeprav mu mora že stotič pokazati eno stvar, da ne omenjam koliko jim pomeni pohvala in odobravanje njegovega lastnika. Šolati pa jih mora ena oseba in ta ena oseba mora skrbeti zanj celo življeneje, ker so to psi, ki se navežejo na enega človeka in ubogajo samo njega.
Vendar so vseeno odlični psi, ki ko odrastejo pokažejo izjemen pogum in privrženost gospodarju, če ga le ta zna primerno vzgojiti in socializirati.