Pri nas imamo same obletnice-žalostno-vesele.
3.6. je bilo en mesec, odkar ni več naše ljubice.
Hudo nam manjka, kar prazno stanovanje je.
Buči jo še vedno išče bo vseh kotičkih, kjer je najraje spala,
Ajška je pa od kar ni več Vivi ekstra crkljiva, je skoz v naročju in me tolaži.
Takole pa nam še vedno dela družbo, na častnem mestu v dnevni sobi:
Včeraj pa je praznoval svoj 4. rojstni dan naš plavoookec.
Vse najboljše moja mala crkljiva žaba!
Naslednji mesec pa je na vrsti naša osebna terapevtka Ajša.
Je ena pojavca; celo noč spi ob meni, se stiska kot plišast medvedek,
vsake toliko časa se spomni in me s tačkami sredi noči zmasira,
samo občasno pozabi krempeljčke pospravit - tako, da je to ena taka sladko-boleča masaža