Lišmanioza

[Lilit]

Kaj, pri kaksnem tvojih psov?

Biologi bomo, kot navadni smrtniki, googlali "leishmania + dogs" in vidli, kaj vrze ven

[Lilit]

Kako so zasciteni

Sem nasla eno fajn stran... samo je res v anglescini.
Se bom potrudila prevest, ampak sele po cetrtku.

[Nanook]

Aaaaah, brez panike, menda naj bi razvijal (razvili?) cepivo...(samo kaj ko mene to ne potolazi).

[smrcek]

Zanimivo
Ko sem svojega psa peljal k SLO vetom
testirat kri, so vsi testirali borelijo erlihijo ...
Šele vet v Avstriji je sam od sebe poleg ostalih testov opravil tudi test za Lišmaniozo.

[Tecka]

Zanimivo bi bilo tudi izvedeti kako se lahko pred njo zaščitimo ljudlje. Namreč pesjanom vsi (vestni) lastniki nakapljamo EX-spot (baje učinkuje) sebi pa menda ne bom dala ampule za vrat . Ker sem zasledila, da se prenaša tudi med psi in iz psa na človeka bi bilo pa super, če bi kje dobili tudi informacije o preventivi in na kakšen način se prenaša.
lp
T.

[Jana]

dr. Matko, Topolsica.

[Podencica]

Na žalost smo prišli do spoznanja, da v Sloveniji veterinarji kjub temu, da očitno bolezen je prisotna, nimajo veliko znanja na to temo, prav tako so nekateri pokazali zelo malo zanimanja, da bi se o bolezni sami pozanimali in z njo spopadli.
Bolezen je, v kolikor je odkrita pravi čas povsem obvladljiva z doživljenskim jemanjem tablet, v kolikor pa se razbohoti v vsej svoji razsežnosti pa je žal smrtna za psa.
Pozanimali smo se pri kolegih v Italiji, kjer je bolezen kar razširjena in moram poudariti, da nimajo še uradno zabeleženega primera, da bi se prenesla na človeka, ki so nam povedali, da imajo kar nekaj klinik, kjer delajo specialisti za to bolezen.
Zelo pomembno je namreč tudi to, po kateri metodi se kontrolirajo titri za to bolezen, saj je ELISA tes zelo nezanesljiv, zato se v primeru, da sumite, da je vaš kuža okužen s to boleznijo, raje pozanimajte v Italiji in tam opravite tudi test.
Vendar pa je pomembno tudi to, da četudi je test pozitiven, še ni nujno, da je bolezen v akutnem stanju, zato je ob tem testu potrebno opraviti še pregled krvi in sicer beljakovine v krvi, ki povedo kako je bolezen (če sploh je) napredovala. Pozitiven test lahko pove tudi to, da je pes sicer bil v stiku z omenjenim parazitom, ki pa lahko miruje. Seveda ni potrebno povedati tega, da je potrebno okuženega psa redno spremljati in ustrezno kontrolirati titre. V kolikor tiri ostajajo isti je tudi bolezen v mirovanju, v kolikor se titri večajo, pa je lahko bolezen napredovala.
V teh dneh se bomo povezali še z nekaj veterinarji v Slovenijo in v kolikor najdemo nekoga, ki se bo s to boleznijo pripravljen soočiti, bomo to seveda sporočili.
Me pa zanima, če je kdo od tukaj prisotnih imel primer, da je bil njegov kuža okužen s tem parazitom ali je morda celo umrl za to boleznijo in kakšne so bile vaše izkušnje z veterinarji. So sploh vedeli za to bolezen? So jo zdravili?
Problem je namreč tudi v tem, da je lahko kuža brez vsakih kliničnih znakov (hujšanje, izpadanje dlake, apatičnost, driske ...) okužen s parazitom, a če ni testiran se sploh ne ve, da je okužen s tem parazitom in to vse do takrat, ko dejansko bolezen izbruhne in takemu psu ni več pomoči. Torej mnogo prepozno kot bi sploh lahko ali smelo biti.
Je pa s psom okuženim z leišmaniozo možno povsem normalno živeti, seveda ob ustrezni terapiji, primerni prehrani (mora biti visoko beljakovinska in z dodatkom C vitamina), podpori prehranskih dodatkov, ki krepijo imunski sistem ...
Torej, bolezen, ki je primerno kontrolirana in zdravljena, ni nevarna, seveda pa je ob tem pomembno predvsem znanje veterinarja na to temo, ki bo lahko tako bolnega psa spremljal in ustrezno ukrepal, ko bo potrebno, da bolezen zajezi in ustrezno nadzoruje. A žal, tega po večini v Sloveniji ni in psi seveda najverjetneje umrejo. Mogoče se niti ne ve, da je umrl za to boleznijo, saj na koncu takšnemu psu odpovedo ledvice (postanejo kot kamen).

Menim tudi, da si s tem pri nas očitno zakrivamo oči, da bolezen pri nas ni prisotna ....in upam, da se bo kaj spremenilo na bolje tudi v tej smeri.
Torej, če je bolezen v Italiji in v Dalmaciji (torej peščena mušica tam živi in psi so oluženi), nikakor ne morem verjeti, da je ne bi bilo pri nas, vsaj v južnih krajih, kjer bi lahko bili pogoji, da živi peščena mušica, ki to bolezen prenaša.

Kolegica iz organizacije iz Italije, s katerimi sodeluje tudi naše društvo namreč povsem normalno živi s tremi psi, ki so okuženi in torej pozitivni na leišmaniozo in nobenemu od njih se ne vidi, da so kakorkoli bolan, saj je bila bolezen pravi čas odkrita, se redno kontrolira in ni v akutni fazi. Seveda pa bodo imeli doživljensko terapijo z zdravili, ki je smešno poceni (za enega psa pride cca. 6 eurov na mesec). Seveda ni garancije, da ne bo nekoč bolezen izbruhnila, ampak če pa ne bi bila odkrita in nadzorovana z zdravili, bi ti psi mogoče danes ne bili več živi.

Torej, v kolikor ima kdo kakšne izkušnje s to boleznijo in seveda poslednično z veterinarji naj se prosim javi.