Lep pozdrav zopet vsem skupaj. Bi se oglasila že prej, pa žal doma nimam povezave.
Ja, Bol je zdaj najin in vsak dan sva bolj srečna, da sva se tako odločila.
V šoli sicer očitno ni bil, je pa tako priden, da kar ne moreva verjet. Moram povedat, da je prvo noč celo prespal mirno, na sprehodu hodi lepo poleg, ko ga pokličeva zamaha z repkom in priteče.
Edina "težavica", ki jo imava je ta, da joka ko greva od doma. Verjetno ga je strah, da ne bova prišla nazaj.
K sreči sem danes (verjetno) zadnji dan v službi, pa grem potem nazaj delat šele septembra naslednje leto.
Je pa pravi whippet. Prvi dan sva ga zaprla v dnevno sobo, ko sva prišla domov, so bila vsa vrata odprta in seveda postelja razmetana in oblikovana v "gnezdece".
Nekdo od vas je spraševal za vtetovirano številko. Težko jo je razbrati, lahko bi bila 131 ali 134. Nismo povsem prepričani.
Drugače pa bi lahko bil prvi ali drugi mladiček s slikice.
Je pa pravi maneken, ki se zelo rad slika. Ob prvi priložnosti vam bom poslala eno slikico.
Skratka, zelo sva zadovoljna, Bol pa še bolj!