Izkusnje - rak

[Primavera]

Metacam je nesteroidni antirevmatik, deluje podobno kot Naklofen (Diklofenak), torej protibolečinsko, protivnetno in antipiretično (zbija vročino). zelo primeren za bolečine gibalnega aparata, ne vem pa kako vpliva na želodčno sluznico (bi rekla, da ne prav dobro).
če se zadeva gnoji, bo potreben kak efektiven antibiotik, zato tudi vročina in verjetno zelo povečani levkociti.

Moram rečt, da mi grejo kar lasje pokonci, ko berem, kaj vse počnete svojim psom, katerih diagnoza je BREZUPNA. Vem, da bo zdaj cel hudič, polno obtožb na temo moje brezsrčnosti ipd, toda, glede tovrstnih tortur a la kemoterapije, šopanje psa z vsemi možnimi medikamenti, o katerih se ljudem niti sanja ne, kako slabo počutje in stranske učinke imajo, pes pa je poln malignih metastaz, ki se še naprej širijo, iz odprtih tumorjev mu teče gnoj pomešan s sokrvico IN REVEŽ  mora prenašati drkarjenje šavsnjene lastnice, ki mu KAO želi dobro in upa v čudežno ozdravitev. zakaj vendar psu ne omogočite, da brez muk v miru umre??!! Tako in tako mu ta agresivna zdravila lahko za nekaj tednov (mesecev?) podaljšajo agonijo, a le za to, da se lastnica potem počuti boljše. ne dvomim, da smo tu gor vsi ljubitelji psov, a očitno se delimo v dve skupini in ena od teh se očitno ne zna zazreti psu v oči in opaziti, da je njegovo življenje postalo životarjenje od ene infuzije do druge, od ene suspenzije do druge, od enega bruhanja do drugega.....
Madona, res sem jezna.   Torej, punca draga: NE Metacam, temveč T61. če imaš psa res rada.

[kaja]

Primavera, nikar tako jezno. Mislim, da rikici ali komurkoli drugemu taksne besede le se bolj otezijo zadevo. Ljudje smo pac razlicni, nekateri znate uporabit glavo in razsodno razmisljate tudi kadar "zagusti", nekateri se oprijemajo najtanjse bilke. Ne vem no, tudi meni bi se (se mi bo) bilo tezko posloviti od svoje psicke in verjetno bi zelela poskusiti se kaj, da bi ji podaljsala zivljenje. Vendar imam svoje meje in vem kdaj je dovolj.

Sicer pa se strinjam s teboj primavera, le bolj taktno bi se dalo napisati. lp

[Teski]

Nanook,

Res sem se malo čudno (nejasno) izrazila: ljudje, oboleli za rakom, ki so šli skozi kemoterapijo.

LP, T

[Lanabela]

Rikica, če tumorji smrdijo, zelo verjetno razpadajo, kar bi bilo lahko zelo slabo lahko pa tudi dobro. Kako deluje genetsko zdravljanje pojma nimam, ti si prva, za katero vem, da je imela toliko jajc da je to probala. Zato me izid še bolj zanima. Se mi zdi, da Tozonova ne bi začela zdravljenja, če bi stanje ocenila kot brezupno. Povsem jasno je, da morajo psi z bolečinami dobiti ustrezna zdravila. Meni se zdi metacam odlična izbira (preden so prišli na trg močni NSAID smo bili v podobnih primeri vezani na opiate ali pa druga močna protibolečinska zdravila, ki so imela veliko hujše stranske učinke) Kakšen je učinek na želodčno sluznico se mi v taki situaciji zdi povsem brezpredmetno (sluznico je itak mogoče zaščititi, če pričakujemo nekoliko dolgotrajnejše jemanje).
Primavera: tudi jaz se v podobnem primeru verjetno ne bi odločila za klasično kemoterapijo, vendar se mi ne zdi nesmiselno, če kdo poskusi tudi to. Nekajmesečno izboljšanje nekomu lahko pomeni zelo veliko. Pri tem večina psov kemoterapijo prenaša bolje kot ljudje. Če pa bi imela priložnost poskusiti z novo generacijo zdravil, tako kot jo ima Rikica, bi vsekakor poskusila, če bi se mi le finančno izšlo.

[Jana]

Glede na zelo obcutljivo temo bi bilo res pricakovati nekaj taktnosti pri posredovanju nasih lastnih mnenj. Treba se je znajti v situaciji, ko je nasa hitra odlocitev neizogibna in sele takrat se zavemo, kaksne odlocitve so to.

Ne vem, ali je imel Maks raka ali ne, saj casa za raziskave ni bilo, je prehitro odsel. Imel je hitro napredujoci tumor na pljucih. Telo so mu oslabili zelo hudi spremljajoci zaporedni epilepticni napadi. Drzala sem ga pri zivljenju 5 dni od izbruha bolezni, vse dotlej, ko je v njegovih oceh se bilo zaznati iskrico. Tisti petek zvecer mu je iskrica ugasnila in v njegovih ockah sta bili samo se prosnja in slovo. Takrat se je bilo lahko odlociti. Tudi nekaj dni prej odlocitev o poskusu zdravljenja (kljub brezupni napovedi) ni bila tezka. Ce je le moznost, je vredno poskusiti. Ko v psu ugasne upanje, ga ugasnimo tudi mi.

[Mel]

To je tisto kar sem tudi sama želela povedati, pa sta Jana in Lanabela bolje napisali  Dokler je iskrica v očkah, sem pripravljena storiti VSE...

Tudi ko je moj Riki umiral (parvaviroza), sva se borila do zadnjega dne...do zadnje iskrice v očkah.

Rikica, drži se, pa poročaj kako vama gre!

Držimo pesti in tačke!!!

LP,
Diana

[PetraS]

Primavera
Nimam nič proti tvojemu prepričanju vendar mi je žal, da si tako zaverovana v svoj prav in  prepričati prepričanega je jalovo delo...pa vseeno me zanima:
Imaš psa, starega 6 let, na vrhuncu moči-zdrav, ješč, razigran-vse kot si želiš. Naredi se mu bulica na nogi, ki ga ne boli, ne moti...v bistvu je zgolj estetska zadeva, velika pol lešnika.
Greš na veterino...diagnoza: rak-agresivna vrsta...pljuča so čista (ni še metastaz), jetra in vranica tudi....poti nazaj ni...samo navzdol...in to v cca pol leta....večna lovišča...in pot do tja je klaverna...čudežev ni...edina možnost za ozdravitev je kemoterapija?
Pred očmi se ti zarolajo vsi tisti shujšani, bledi ljudje z rutami na glavi, ki imajo strašno utrujene oči...pa se borijo...za življenje....ko je prvi šok mimo se spomniš Armstronga-kolesarja...gledaš psa...pes maha z repom in se mu sploh ne sanja, da je kaj narobe.
Strokovnjak-speciaist ti pove ali je -če sploh kaj-možnosti ,katera opcija je najbolj učinkovita in hvala bogu nisva prišla v upoštev za biološka zdravila (tumor izrezan), saj so rezultati katastrofalni...oz. začetek je super, tumor splahni...vendar, ko se preneha z zdravili...se ta razcveti s pospešeno hitrostjo...kot bi eksplodiral-vsaj kolegica ima tako izkušnjo z isto vrsto raka.
Pa še enkrat naj povem...če je tako hudo kot je bilo pri meni je to pri prvi aplikaciji kemoterapevtskega zdravila...potem se količina in interval prilagodi pacijentu...in tudi ti se pripraviš in veš kaj te lahko čaka....in pri naslednjih 4-ih nisem imela težav in tudi Udo je uredu prenašal...ni dirjal naokoli je pa jedel, hodil na sprehode (v plaščku namreč , ker je bila zima), ko prideš domov te počaka pri vratih, maha z repom, laja in se razveseli-drugačeje pa bil bolj umirjen in veliko  spi.
Danes mi ni žal, pa čeprav sem prvi teden jokala in si očitala, da sem egoist, da sem iz živahnega psa v enem tednu naredila shujšano razvalino. Pes se je po krizi drugega tedna začel postavljati nazaj...in po zadnji je bil malo bolj siv vendar z normalno težo in živahnost se je vrnila kak mesec po zadnji aplikaciji. Edino kar je drugače je prehrana...nič več konzerv in briket...samo kuhano...veliko zelenjave, polnozrnatih testenin in kvalitetnega mesa in rib....dodajam pa mu tudi antioksidante, ribje olje in vitamine....po zadnji analizi krvi je vse super.
lp
Si se kdaj pogovarjala z nekom, ki je bil sam na kemoterapiji in zakaj je vse to prestajal?