Starina se še kar drži.
16+ jih že šteje, tega ne more več skriti, saj naju pogosto ogovorijo mimoidoči z vprašanjem o njegovih letih.
In evo, na stara leta se mu je prefinil okus; zdaj ne požre več čisto vsega, mimo česar stopi, jaz pa ga temu primerno razvajam, kajpada.
Po vseh tegobah, ki so ga že srečale v teh skupnih letih, plus starost... seveda se pozna, ampak frajerček je še vedno popolnoma samostojen osebek. Edino po štengah ne sme več sam. V teh mesecih nošenja pa je (končno!) izgubil večji del strahu pred tem, da se nosi po rokah.
Dementne epizode so trenutno bolj kot ne občasne - beležimo precejšnje izboljšanje stanja, odkar nam je dr. priporočila E-vitamin, ponoči se spi, iztrebljanje je povečini "in check", mali se drži reda in urnika (zmede ga edino, če kaj ni po ustaljenem redu), tudi tu se je situacija precej popravila nazaj, saj je bil nekaj časa inkontinenten.
Ko ga opazujemo in se pogovarjamo o njem, ne moremo mimo tega, da kolektivno priznavamo, da nas zelo preseneča njegova - kot temu pravijo v angleščini - "resilience" (na to temo
eno super branje). Zadnjič ga s sestro vzameva zraven na sprehod na kebab, on pa se vede kot glavni kapo v haremu, ki svoji bejbi pelje na špancir. Najbolj živahen na sprehodih je zvečer - razmišljam, da morda zaradi situacije z učkami in zaradi umirjene svetlobe ponoči, saj ga večje spremembe med močno svetlobo in senco precej motijo in nenadne spremembe ga znajo kar prestrašiti.
Dve igrici imava na lagerju, obe sta povezani s priboljški in obe zelo rad prakticira. Daje pobudo, se veseli, kiha od veselja.
Moja mama pravi, da se mali očitno zna pošlepat na nek kozmični vir energije, da se vedno znova pobere.
Drugi pravijo, da mora biti to, da uživa in da mu je lepo in da mu to daje novih moči.
Jaz pa slutim, da je že od majhnega nekako vedel, da obstaja boljše življenje od tistega, ki mu je bilo od začetka dano in mi je v ponos, da sem lahko tisti človek, s katerim živi vse tisto, o čemer je dolga leta sanjal.
Zlat kuža je, in to vedno bolj. Ko veš, da se v hipu vse lahko obrne in da se tudi bo... uživaš v vsakem dnevu, vsakem trenutku... le kdo bi se takemu srčecu in njegovemu toplemu pogledu sploh lahko upiral?
Jana. Vse pravice pridržane.
