Četudi je že 4,5 leta z nami, se Čip še vedno spreminja - in to me vedno znova fascinira. Nenehno širi svoje načine komunikacije. Če je bilo na začetku vreščanje za vse živo, od neprijetnosti do vzhičenja, zdaj tisto reakcijo špara zgolj še za prostoživečke in pasjo "konkurenco" v ulici. Drugače pa povečini brunda, "prede" in išče bližino. Zadnjič se je, ob hudi nevihti, odločil, da je najbolj varno če ušesa stlačiš med človeške noge, se malce pocrkljaš in zraven še malo mižiš.
Morda najbolj presenetljivo zame je, da prostovoljno (beri: tudi brez nagobčnika) sodeluje v dejanjih, ki jih globoko ne mara, ker se namensko prčka po njegovem telesu - ala striženje nohtov.
Z Loro sta prava diplomata, ki ponavadi spretno in uspešno končata pogajanje "še nekaj malega za večerjo" (v skledo, seveda).
Je tudi zelo fit seniorček, ki pa mu zelo paše prihod sončnega poletja (stare kosti press).
Ko je danes veselo tekal po travniku in raziskoval vse tisto, kar pač radovedni psi raziskujejo, sem se spomnila, da bi bil čas, da se spet kaj oglasimo tukaj.
Lep pozdrav vsem!
Jana. Vse pravice pridržane.
