Da se tudi mi kej javimo iz naše čumnate...
... Miša je iz rahlo boječe suhe mini muce postala kar lepo rejena in prefinjena dama
. njen naljubši hobi je čimbolj udobno se namestit v mojem naročju in počet vse možno tm, da se jo čoha, praska, lupčka, stiska in sploh namenja 200000% pozornosti takrat, ko si ona to zaželi, kar je kar ob vsaki priliki, ko se da v moje naročje namestit in bi lahko bla tm tut 24 ur na dan, če bi lahko
. naučil smo se tut žogico nazaj prnašat, v bistvu je bil to pred prihodom Humpi največji žur, sploh ob kakšni nemogoči nočni uri, pa žogico je blo treba v zrak metat, da je lahko lupinge delala in lovila žogico v zraku. najljubše mesto za spanje je blo dolg časa spalna vreča, pol je pa prišla omara in smo se začel tja švercat... aja, pa košara z opranim perilom je bla tut velik hit. ponoči smo obvezno spal v spalnici na mojem povštru. naučil smo se doma redno wc zapirat, ker je bla drugače hitro v školjki na pijači (sej ne da ne bi mela vsak dan sveže vode v skledi). tut jutranje norčije so ble pogoste. in da bi jo malo prezaposlili mimo od nas, smo začel razmišljat o novi mačji družbi in dobil rahlo nasproten učinek
, ker zdej pa res rine skos v naročje ...
... in tko je k nam prišla Humpi (po novem Tita). Humpi je bla eno ubogo mačje dete, ki je ostala brez zadnje tačkice in je k nam prišla praktično takoj po operaciji. glede na dolgotrajno privajanje na človeško roko (kot nekaj nežnega) ima za sabo verjetno kar težko življenjsko zgodbo. Po nekaj tednih spanja, žalosti in depresije, je ratal to en pravi lumpast mačji srček. pa tut učke ma zdej vesele. dolg časa se nismo nč božal, ker se enostavno ni upala blizu. no, potem pa se je počasi začelo, najprej zjutraj, ko smo še vsi v horizontali, se je mal začela hodit praskat in ugotovila, da je to pa ena taka neizmerno fina stvar
in smo se vsako jutro načohal za cel dan. potem smo povečal čohanje še na zvečer in zadnjih nekaj dni se (sicer samo meni) pusti pobožat in počohat tudi čez dan, ko sm na nogah. dolg časa je jedla, kot da je to zadnji obrok, ampak zdej že vemo, da fino pride vsak dan. je pa še zdej en pravi mini muc in mislm, da bo takšna tudi ostala. naučil smo se tud igrat s pravimi mačjimi igračami
.... čeprav je še vedno za igrat najljubši kak kabel. je pa še ena izmed tistih, ki obožuje jutranje praskanje in lovljenje nožnih prstov.
in zdej kako funkcionira tale duet? ja, začel se bolj klavrno. Miša je hitr pokazala kdo je šef pri hiši in se izkazala tudi kot zelo teritorialna mačka, sploh ko je (bilo) vprašanje mene in koga bom jaz "zdej" crtala. sam se Humpi še dons ne da. ampak jo kr mirno obide, ker za čohanje se itak karkoli splača tvegat. če pa ne gre drugač, je pa tut Mišin rep super za ugriznt
, da se baba umakne. na začetku smo mislil, da bo mela Humpi problem dobit hrano, ker je bla Miša precej požrešne narave. no, pa je blo ravno obratno. in smo si mislil, super zdej bo Miša mal shujšala... pa ni blo nič od tega
, ker je Humpi po parih dneh dobila pošteno po glavi.
dolg časa se niti povohale nista, prej je bil kak pretep, no potem so se pa začela skupna spanja in umivanje druga druge. zdej kolk je kej resnične simpatije med njima še nisem popolnoma pogruntala. Humpi rada izziva, da se pol mal stepeta, js sm pa ob tem srečna, ker imam kup črne dlake vsepovsod
. ponoči smo imel zadnje čase spet žurke, zato trenutno v nočnih urah nimata vstopa v spalnico, ker drgač ni spanja. že če jih zjutraj spustiš zravn je to cel kraval in podenje gor in dol. pa skakanje po postelji. najljubše mesto za spat obeh je pa seveda v omari
ki se jo je Humpi še naučila odpret
... to da mamo mačji šotor, je itak neznanka obema, pa kremplje je tut cel žur še vedno brusit vsepovsod in ne samo tam, kjer je površina namenjena temu.
v glavnem, imamo se noro lepo, super radi se imamo, bomo pa probal tut kakšno slikco zrihtat. namreč, Miša se ne mara fotografirat, Humpi pa je na vidnem mestu šele zadnje 3 dni odkar smo star kavč zamenjal z novim, pod katerega se ne da več skrit.
tko, z javljanjem smo zaenkrat pri koncu ... pa še to, v tem trenutku obe k angelčka spita na mojih nogah. pa sej se mata rade, sam včasih si na malo bolj čuden način to medsebojno ljubezen izkazujeta. mogoče je to normalno, pa jaz tega ne vem. vem pa, da bi lahko blo slabše. in za njiju je to definitivno boljše, da sta v varnem in toplem domu, polnem ljubezni.
še 1000 mačjih poljubčkov od Miše in Humpi
in srečno 2009 od vseh nas štirih
za mačkice, ki še iščejo dom in tudi tiste, ki jih trenutno čuvate in nasploh vse tiste, ki imate ta bitja radi.