Imate izkušnje ali potrebujete nasvet?

[Nanook]

V skupini je torej bolj pogumna. Kar tako naprej, skozi igro in hrano, pa bo kmalu boljše. Res bo dolgo trajalo, da ti bo 100% zaupala, bo pa potem toliko lažje. A bratec je pa že "domač"?  
Držim pesti (kot sem jih za bokserčka).

[Nanook]

Na žalost Ule po vsej verjetnosti ni več. Uspelo mi jo je navaditi na avte, konje, pse, vlak, potem je klical nek gospod in rekel, da bi jo imel. DZZŽ oziroma nekdo od njih jo je odpeljal k njemu, ampak jim je pobegnila (če se prav spomnim, so ji zgradili pesjak ali pa je bila v ograjenem vrtu in jim še danes ni jasno, kako ji je uspelo uiti). Ne vem zakaj. Očitno ji ni bilo usojeno ostati pri dobrih ljudeh. Iskali so jo več dni, pa je po mojih informacijah niso našli.  
Ula:

[marela]

Začasno sem lastnica dveh psov. Moj Mik (mali terrier) bo kmalu star dve leti, Čar pa štiri ( še največ je malega šnavcerja v njem). Mik je socializiran tako do drugih psov kot do ljudi, Čar pa ne. Ne zna se igrati, Mik ga zelo velikokrat vabi k igri, vsaj enkrat na dan se uleže na hrbet in se Čaru prepusti. Mik je tudi ljubosumen – kadar božamo Čara, se vedno »prislini« in izrine Čara.
Kadar gremo vsi trije na sprehod na vrvici  (občasno - kadar smo sami -ju tudi spustim z vrvice) in srečamo kakšnega Mikovega pasjega kolega (spuščenega z vrvice), ki seveda želi Čara povohati, ga Mik napade. Pred napadom zaboli, zarenči in se spusti direktno v vrat svojega "bivšega" kolega. V takih primerih vedno poskušam zadržati (v 99 % mi to tudi uspe), ga skregam, povem, da je to fuj, potem ga mirim, prigovarjam. V tem času se navadno Čar poskuša skriti za moje noge, cvili, rep skrije med noge in rit potegne čisto pod sebe. Kadar pa grem samo z Mikom na sprehod, je vse o.k., se igra s svojimi kolegi. Samo s Čarom na sprehodu pa je tudi problem, ko vidi drugega psa začne bolit, tulit in zavijat, ko pa se pes približa, se poskuša skriti. Kako naj socializiram tega našega začasnega sostanovalca? Ali ga naj peljem v šolo? Ali ni to za štiriletnega psa prepozno?  
Drugi problem nastane pri hranjenju. Sedaj ju hranim tako, da sta zaprta vsak v svojem prostoru. Vedno dobita hrano ob istem času in isto hrano. Preden je prišel še Čar, sem v šali govorila, da je Mik anoreksičen pes - redkokdaj je pritekel, ko sem ga hotela nahraniti - pa čeprav je bil lačen, nikoli se ni smukal okrog mene, ko sem mu pripravljala hrano, zelo počasi je jedel. Ko pa  sedaj moj Mik vidi, da je dobil svojo posodo s hrano in da nesem drugo posodo, na kratko zalaja in ves živčen priteče nasproti, sedaj mu tudi dovolim, da povoha hrano v drugi posodi. Kljub temu se dogaja to, da napade Čara in to zveni in zgleda zelo grozno. Seveda sledi obvezen fuj, dobi tudi po riti, kazenski prostor,… miritev Čara. Potem seveda Mik svoje poje in straži pred vrati, da ga spustimo v sobo in da pospravi še to,kar je Čar pustil. Ali je imel kdo podobne izkušnje s podobnim obnašanjem psov?

[GalNik]

Tudi jaz imam en problemček z mojim Nikom - zlati prinašalec. Verjetno je glih to narobe ker je Zlati prinašalec. Namreč nor je na prinašanje - pa naj bo to palčka, žogca .. če ne najde nč od tega tud mala vejca k se je skor ne vid al pa trava, kamni.... On bi non stop se igrov in skoz teži da naj mu mečem, kar koli že pač ima, pa ne samo men tud ljudem ki jih srečam na sprehodu, in to prav fajn zgleda če se sprav na kakšenga k se boji psov. Sej je vse lepo da prinaša palko in da se zlaufa na tak način, sam kar je pa preveč je pa preveč. Kako ga naj tega odvadim, oz ne odvadim ampak da ne bi bil več tok vsiljiv?. Sem že probala z ignoriranjem, pa ne deluje, ker pol še bolj teži drugim ljudem, in mene sploh ne upošteva, k da me ni. Če bi mu en metu non stop, bi šou kr z njim, pa bi pozabu name. Če pa mu ful mečem in se igram z njim, pol je pa ful priden, sam je pa problem ker je pol Gal mal ljubosumen, in me pol on ignorira in neposluša. Začaran krog.
A ma kdo kakšen dober predlog?

[cebelica]

Hojla druzba,

Imam veliko tezavo s svojo tri in pol mesece staro psicko /Flat coated retriever/. Dobila sem jo, ko je imela 7 tednov in prvih 10-14 dni je bilo se ok, potem se je pa zacelo. Kar naprej me grize. In to ne malo, se manj pa je pri tem nezna! In to le mene!!! Saj druge tudi poskusa, a kmalu odneha ali pa se navelica. Drugi tudi lahko njeno pozornost prusmerijo na kaj drugega, jaz ne. Ne vem kaj je/delam narobe, ce sploh kaj(pred tem sem imela Irsko seterko, za katero tako rekoc nisem vedela, da jo imam, tako je bila cool). Saj ne, da Goma ni -steka popolnoma vse in tudi sicer uboga- le grize kot kak podivjan volk. Poskusila sem ze vse: lepe besede, lep ton, dvignjen glas, ce ji pokazem prst sem v riti, ker se ji cist odpne, bog ne daj, da jo odrinem, pozornosti ne morem preusmeriti na nic, ce jo stresem za kozo je sploh ful zanimivo, tepem je ne, ker ne le nima smisla, ampak bi bilo meni bolj hudo kot njej, tudi izolacija -najina soba z igracami in vodo ter dovolj prostora- ne pomaga oz. pomaga le delno, kratek cas....... Saj ne vem vec, kaj naj naredim. Dobila sem se dva predloga: plasticna ali kovinska skatlica polna ropotajocih zadev (to odpade, ker se nicesar ne boji) in pa box. Ta zadnja se mi zdi kar cool, ampak...kaj pa vem. Tudi ne vem ali je to igra, histerija (vsaj zgleda tako) ali pa kak poseben nacin zbujanja pozornosti???, a le-te ji ne manjka, saj je bila od kar jo imam (dober mesec in pol) le 5x sama pa 3,4 ure. Sicer je zelo dominantna psicka, a vodljiva, zvita, ne boji se nicesar -no je, skoraj nicesar; motijo jo zvonovi, sirene in (cudno) pasji lajez- in pa zelo je vztrajna. Prosim, pomagajte, ker ne vem vec kaj naj naredim. Obupala se nisem, ker sem poznala pasmo ze prej in sem vedela kaj kupujem. S tem, da sva z vzrediteljico izbrali najboljso psicko iz legla, sem sprejela vsa dejstva, ki me cakajo, ampak to je pa too much!!!
Na pomoc!!!

lp, Maja & mala posast Goma  

[althea]

Čebelica

pridruži se nam kaj na pasjih igralnih uricah,
pomoje je težava v tem da si te je psička že podredila in te ima za sebi enakovredno.

Pri meni je ravno obratno, se mi zdi da se edino pri meni še najmanj razburja, pri ostalih v družini pa se kar krega z njimi in hoče delati po svoje, čeprav ne sme

[althea]

Igralne urice pri mag.Stariha Pipan Sabini pri stadionu za Speedway, mislim da si že v drugi rubriki pisala nekaj o tem, a ne?

Ponedeljek od 17:00-18:30

[terry-khan]

Moja tamala Terry je tudi ful grizla, ko sem jo dobila. Od prvega dne naprej. Ampak jaz sem ji že prvi dan poskusila dopovedat, da to ni zaželeno in sicer z glasnim NE in s čimbolj grozečo držo telesa. Grizla je pa vse, mene, fanta in vse, ki so prišli k nam na obisk. Fant je rekel, da je kot mala piranja   , ni bila zadovoljna samo z rokami, prav so prišla tudi stegna, trebuh, lasje... Mene je kmalu grizla vse manj, pa tudi, če je že začela, jo je glasen NE ustavil. Ja, fant je pa rabil nekaj več časa, da se jo je rešil. Nekajkrat smo jo za kazen tudi osamili, in sicer smo jo zaprli za 2-3 minute na balkon. To je kar precej pomagalo. Je pa pomembno, da pri osamitvi ne kažeš nobenih čustev (se nič ne razburjaš...), ampak popolnoma neprizadeto dvigneš psa in ga zapreš v drug prostor. Tudi, ko je kazen mimo, prideš, odpreš vrata in jo spustiš nazaj in se delaš kot, da ni bilo nič. Če začne ponovno grist, ponovi postopek. Predvsem pa bodi vztrajna. Pa ne jo zapret v prostor v katerem spi, ali pa se igra...poskusi najti prostor v katerem se najmanj zadržuje in je najbolj nezanimiv. Aja, poskusi jo tudi popolnoma ignorirat, ko se te loti.

Naj ti povem, da mi je šlo kar malo na smeh, ko sem brala o tvojih težavah, ma ne zato, ker bi ti to privoščila, ampak zato, ker se mi je zdelo, kot da opisuješ mojo tamalo. Ko smo jo dobili se ni bala prav ničesar, nič je ni sekiralo, so mi rekli, naj jo za kazen stresem za kožo kot to naredi pasja mati - aha, tamali se je čisto strgalo in je še bolj norela kot prej, sem jo poskusila obrnit na hrbet - ni zdržala sekunde, zraven je še renčala oziroma bolj je spuščala neke take čudne zvoke in grizla. Ampak naj te potolažim, sedaj je čisto pridna psička, le občasno - ponavadi, ko pridem domov, mi od veselja malo požveči roko (vendar nežno). Pri nas je zapalilo, da smo ji vedno, ko je začela grist rekli NE, da smo jo ignorirali, parkrat smo jo osamili in večkrat sem jo poskušala spravit na hrbet - najprej za čisto malo časa, pa vsakič malo dlje, na koncu pa jo ni čisto nič motilo, če si jo dal na hrbet in jo malo pocrkljal. Predvsem pa moraš biti vztrajna in dosledna. Brez tega ne gre.