Danes mineva 8 let....
.... odkar je v moje življenje vstopil mali (delno) črn tornado po imenu XENA.
.... pa se je obrnilo še eno leto in tako danes mineva
9 let .... odkar je v moje življenje vstopila ONA.
.
Kaj se je zgodilo v tem letu? Pokazali so se tisti drobni malo detajli, ki ti dajo vedeti, da imaš ob sebi veteranko. Sivih dlak je še več, korak na momente bolj umirjen, razpolaganje z energijo bolj razsodno, spanje še globje, učki so malo spremenili lesk, zgodi se celo, da kakega mačka spregleda - če je le ta 200 m daleč in je ona obrnjena v drugo smer....
, seveda. Obiskali smo ortopeda, pa šli na preventivni (meneđerski) pregled, kjer se je pokazalo, da je razen blagega šuma na srčku vse ok.
Po drugi strani pa ohranja apetit aktivnega delovnega psa, prebava je temu primerna, linijo brezpogojno vzdržujeva, tako da je še vedno pod 7 kilcami.
S cufo se še vedno igra s tisto nepogrešljivo in zanjo tako značilno tasmansko zagrizenostjo. Navadila se je na nošenje po stopnicah in dvigovanje v avto, ljudi še vedno obožuje, mačke.... še vedno sovraži
, z domačima pa je razvila neko poskočno simbiozo, kjer je ona tista, ki bi se igrala, pa mačka malodane zavijata z očmi.
. Še vedno je totalno srečna, če se kam odpraviva sami, sledenje je najboljša stvar na svetu, od coursinga pa smo se preventivno raje poslovili.
Kaj naj rečem? Srčno upam, da bom tole temo ob letu osorej lahko še dolgo updejtala z dobrimi in veselimi novicami. Xena je zame najbolj poseben in unikaten pes, ki se ti lahko zgodi, izziv in hkrati brezmejna sreča.
LEGENDA.
tole je ena malo mlajša fotka....
Jana. Vse pravice pridržane.
