VIXI Sheena, Črni Vitez in bojevniki

[sanco1a]

Ma, to ločevanje za zame tak bulšit, da se samo režim.   ;DTako pri velikih kot malih gre pri posameznikih za velike razlike v temperamentu in karakterju (zelo pogosto tudi pri istih pasmah), ostalo  je vzgoja.
Sama ne bi želela niti zastonj obiskovati šole, kjer samo razmišljajo po tako klišejskih obrazcih, ki bi jih pričakovala od Jožice z motovilcem na tržnici, ne pa od nekih kao kinologov.
Da ne bo kdo užaljen  

[Xena]

Kolk pa je velik ta Fižolček, da še na kavč ne more?

Plečno ima okol 20 cm, pa kak gramček manj od 2 kg.... vsi mislijo, da je mladiček in da je punčka.... POZNAVALCI "čivav", seveda.

K

[moonbeam]

Enkrat sem pri enem mini mesancu rekla, da ne bi bilo slabo, ce bi mu nagobcnik nabavili, da bo se kaksnega psa raztrgal. Kaksni pogledi so padali. Vmes sem pa Flipa k seb tisala 

[kaja]

Angelco se lahko coha do onemoglosti, lahko je vzames v narocje, lahko jo bozajo otroci....v glavnem tak priden pesek. Bagi pa kot se za pravo šiperko spodobi ne mara, da tujci posegajo vanjo, razen, ce pridejo na obisk domov, potem jo lahko tudi bozajo, bognedaj pa stiskajo ali dvigujejo. So povecini šiperkice vsaj ignorantske do tujcev, ce ne ze zobekazajoce.

[Pepsi]

Ej, pa kaj je s temi mini psi in njihovo domnevno oz. pričakovano tečnostjo in razdražljivostjo?

 O tem do sedaj nisem toliko razmišljala, zdaj pa vidim, da je tale "Minimundus" res en poseben svet.

Welcome to the club!    
A vidiš zdaj, kaj jaz poslušam že celo življenje: "a vaše se pa nič v hlače ne zaganjajo in obešajo, ja kako pa to?"      Mislim, halo, kakšno obešanje na hlače?   Pri majhnih psih je treba bit še bolj dosleden pri vzgoji kot pri velikih, ker te drugače za šalo peljejo sc**.  In meni se zdi to grozno, da je res marsikakšen Minimundus-pes čist' adijo, do konca nevzgojen in ne uboga nič, in to nikogar. Direktorček pač. 
Če imam dober dan, dotično gospo lastnico, ki se čudi, kako da moje ne bevskajo vsevprek, malo poučim. Če se mi pa ravno ne da, se pa delam npr., da ne govorim slovensko in gremo kar naprej. Psi  gredo jasno z mano, saj itak poslušajo moj glas, pa tudi če bi govorila kitajsko. In potem gospodični spet ni nič jasno: "a kar takole lepo za vami hodijo?"   Ja, kam pa naj grejo po njenem?

Nauk te zgodbe: bilo kuda, psihopati svuda. 


Fižou, pozdravi se!

[Itlam]

Welcome to the club!    
A vidiš zdaj, kaj jaz poslušam že celo življenje: "a vaše se pa nič v hlače ne zaganjajo in obešajo, ja kako pa to?"      Mislim, halo, kakšno obešanje na hlače?   Pri majhnih psih je treba bit še bolj dosleden pri vzgoji kot pri velikih, ker te drugače za šalo peljejo sc**.  In meni se zdi to grozno, da je res marsikakšen Minimundus-pes čist' adijo, do konca nevzgojen in ne uboga nič, in to nikogar. Direktorček pač. 
Če imam dober dan, dotično gospo lastnico, ki se čudi, kako da moje ne bevskajo vsevprek, malo poučim. Če se mi pa ravno ne da, se pa delam npr., da ne govorim slovensko in gremo kar naprej. Psi  gredo jasno z mano, saj itak poslušajo moj glas, pa tudi če bi govorila kitajsko. In potem gospodični spet ni nič jasno: "a kar takole lepo za vami hodijo?"   Ja, kam pa naj grejo po njenem?

Nauk te zgodbe: bilo kuda, psihopati svuda. 


Fižou, pozdravi se!

.

Se absolutno podpišem!

Ok, recimo, da so mali nesigurni, ko se ovohavajo (če se ! ) z velikimi psi in da so že tečni, ko zacvilijo za vsako malo klofutico s strani velikega ( v igri, jasno), je še nekak razumljivo, tudi vsak pes ne mara vsakega. Ampak, da pa katerikoli Minnimondus laja na katero koli živo bitje ali se iz ljubega miru zaganja vanjo ... NEODPUSTJIVO!

[mamaF]

Nekoč smo na morju vsak večer srečevali lepo urejeno damo s tremi mini belimi "omelci" (nekaj takega, kot je horjulska Angelca, samo snežno belo). Moj dragi in oba otroka, takrat še vrtčevskih dimenzij, so se na glas hecali "Lej uno gospo z baterijskini p'ski", ker so mislili, da je gospa Nemka in jih itak ne razume. No, potem smo enkrat sedeli pri sosednjih mizah in sem slišala, da je gospa Slovenka in ker je bilo jasno, da zmeraj sliši naše zbadanje, se mi je zdelo primerno, da se ji nekako opravičim. Gospa je mojo zadrego z nasmehom sprejela in je rekla, da je itak nič ne gane, to če se otroci hecajo, je še najmanj. Potem sva še malo poklepetali o psičkih (ma pasmo se res pozabila) in sem jo vprašala, če jih lahko pobožam. "Vi lahko, otroci pa prosim, da se ne približajo z rokami," je rekla,"pa ne zato, ker bi jaz kaj zamerila vašima otrokoma, ampak zato, ker moji psi otrok pač ne prenesejo in bi bilo čisto možno, da jih na hitro ugriznejo." Potem mi je pojasnila, zakaj je tako in da je prav jezna, ker ji zmeraj novi butci uničijo ves trud, ko poskuša svoje pse "desenzibilizirati" na otroke. Ogromno "pametnih" staršev je namreč ob pogledu la prisrčne majhne kepice svoje mulce poslalo kar naravnost proti psom, kjub temu, da jih je gospa ustavljala in poskušala umirjati, je pretirano siljenje v njene pse pač povzročilo, da se psi v bližini manjšega otroka kar naježijo in začnejo renčati. Povedala mi je, da ne moreš verjeti, koliko butcev hodi po svetu in jo prepričuje, da pa se ja vsah pes rad carta in sploh taki majhni in da ja vsi obožujejo otroke - in so potem ful užaljeni, ker ona svoje pse umakne in jih pač ne dovoli božat vreščečim potomcem teh pametnjakovičev.
No, kljub temu, da taki mini psi niso ravno moja najljubša "oblika" psov , moram povedati še to, da jih v vseh treh tednih, kar mo jih srečevali tam na Cresu, nisem slišala niti enkrat zalajati in niti slučajno niso bili kakorkoli nadležni. V primerjavi z mojima dvema majhnima otrokoma (ko se mi je včasih zdelo, da cela gostilna bulji v nas ), so bili tisti trije "baterijski" pravi simbol umirjenosti in lepega obnašanja

Sorry, kraljica Xena, ker ti takole smetimo temo, ampak tolk da veš, tako pridna, kot je bila tvoja "spletična" Ivy na obisku pri nas na Krasu, ni bil nobeden od naših 10+ kilskih osličkov