Društvo za zaščito živali Pomurja

[epona]

OSNOVNE ŠOLE in DZŽ Pomurja

Kot smo že pisali pred časom, se v DZŽ Pomurja z vsemi silami trudimo, da bo ozaveščenost ljudi ter odnos ljudi do živali na najvišjem možnem nivoju.
Še naprej pridno obiskujemo osnovne šole z upanjem, da bomo pozitivno vplivali na to, kako razmišljajo mlade glave pa seveda tudi njihovi učitelji.

Do danes smo izpeljali 50 predavanj po osnovnih šolah, ki se ga je udeležilo 2051 učencev ter številni učitelji.

Iz srca hvala vsem, ki nas podpirate pri našem delu! 

Osnovne šole, občine v Pomurju in Društvo za zaščito živali Pomurja

Eden izmed temeljnih ciljev našega društva je seznanjanje oziroma osveščanje ožje in širše javnosti s področjem zaščite živali in vzgajanje pravilnega odnosa do živali. Zato smo si v letošnjem letu zastavili pomemben cilj in sicer želimo obiskati vse osnovne šole v Pomurju in otrokom za njih na primeren način predstaviti problematiko odnosa človek - žival in jim podati čim več koristnih nasvetov, kako ravnati in kakšne so potrebe hišnih ljubljenčkov.
 
Vsem osnovnim šolam smo poslali dopise z našo ponudbo in jih tudi osebno obiskali in seznanili z vsebino našega osveščanja. Presenetilo nas je neverjetno zanimanje in želja osnovnih šol za naše sodelovanje z njimi in njihova pomoč Društvu pri osveščanju otrok, kajti prav otroke je potrebno vzgajati v pravilnem odnosu do vseh živali. Tudi nad odzivom in sodelovanjem samih otrok med našo predstavitvijo smo pozitivno presenečeni. Na nekaterih šolah so nam pomagali zbirati tudi hrano za živali. Za šole smo pripravili tri različne predstavitve in sicer za vsako triado posebej po eno šolsko uro. Ponavadi nam šole kar odstopijo svoj čas za predstavitev programa za vse triade in kjer so nam dovolili smo imeli s sabo tudi psa Timija, kateri je seveda vedno požel največ pozornosti in aplavza. Na šolah smo vedno toplo sprejeti, vsi so izredno poslušni, z nami sodelujejo, tako učenci kot tudi učitelji. Izredno pomembno je, kakšen odnos imajo do živali učitelji in ravnatelji.
Zahvaliti se moramo osnovnim šolam, ki so nas že povabile na obisk (in smo jih tudi že obiskali) in sicer:
osnovni šoli Radenci
osnovni šoli Kapela
osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru
osnovni šoli Dokležovje
osnovni šoli Mala Nedelja
osnovni šoli Črenšovci
osnovni šoli Razkrižje
osnovni šoli Cankova
osnovni šoli Grad
osnovni šoli Kuzma
osnovni šoli Bogojina
osnovni šoli Apače
osnovni šoli Gortji Petrovci
 

Še posebej pa moramo izpostaviti osnovno šolo in vrtec Mala Nedelja, kamor so nas povabili na naravoslovni dan, oziroma eko-dan, predstavili smo naš program vsem učencem v vseh triadah, po končani predstavitvi pa so nas prosili, če lahko ostanemo pri njih še na proslavi, ki so jo pripravili in na kateri je vsak razred pokazal, kaj je naredili in kaj so se naučili na ta eko dan, vandar nam še niso povedali pravega razloga zakaj smo morali ostati na šoli. Potem pa so nas poklicali na oder in zgodilo se je čudovito presenečenje, ko so prinesli in predali hrano za živali.
To so naredili in izpeljali na tako lep način, da je bilo težko zadržati solze.
Tako se naj še enkrat zahvalimo učiteljem in  otrokom ter njihovim družinam, da so nam bili  kljub težki situaciji pripravljeni pomagati.
 
 

Poleg obiska šol, pa bomo začeli tudi z obiski vrtcev v Pomurju in s predavanji po občinah za občane.
 
V projektu obiska občin in predavanju za občane, smo opravili že prvo predavanje in sicer v občini Gornji Petrovci. Bili smo zadovoljni z obiskom, med udelaženci je bil tudi g. župan te občine. Po končanih predavanjih smo imeli tudi sproščen pogovor z županom in občani in smo si izmenjali izkušnje in predloge, kako izboljšati odnos in stanje živali v njihovi okolici.

[epona]

Vljudno vas vabimo na STOJNICI DZŽ POMURJA

v soboto, 6. 11. 2010, v Murski Soboti

>> v Mercator centru
ter
>> v trgovskem centru Maximus

[Rossy]

Včeraj prejela koledar, danes nakazano

[terenka]

Žal že vedno luta okrog, pa upajmo, da bo pozimi že na toplem...

[AMODINI]

  nimam besed. Upam, da bo nekomu od nas le uspelo to psičko zvabit, da se jo ulovi in, da bo zimo lahko preživela na toplem!!!

[miskica]

Več kot 70 % davčnih zavezancev pušča 0,5 % dohodnine v državnem proračunu
Ob izteku koledarskega leta imajo vsi davčni zavezanci priložnost, da izberejo prejemnika 0,5 % dohodnine, ki bi sicer ostal v državnem proračunu. V letu 2009 se je za ta način doniranja odločilo le 28,59 % zavezancev. Ti so neprofitnim organizacijam namenili skupno 3,379.428 evrov.
A v državnem proračunu ostaja veliko denarja, s katerim bi lahko preživelo mnogo nevladnih organizacij.
Vir: www.doniraj.si


Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Torej ne pozabite izpolniti obrazca in del svoje dohodnine nameniti za nekaj dobrega. 
Vse podatke, kako del dohodnine usmeriti v dobrodelne namene, najdete na spletni strani: http://www.dobrodelen.si/, kjer lahko tudi natisnete obrazec z že izpolnjenimi podatki o izbrani nevladni organizaciji, ki ji želite nameniti svoj prispevek (čisto malo časa vam bo vzelo). Če imate digitalno potrdilo in dostop do e-davkov, pa lahko s par kliki to uredite tudi na tem spletnem mestu.

Če boste želeli svoj del nameniti DZZŽ Pomurja, tu so njihovi podatki:
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA
p.p. 30
9000 Murska Sobota
Slovenija
davčna številka: 19446993

[BarbaRat]

Vsa čast temu društvu, dobro deluje, a menim, da se mora predstaviti tudi njegova druga plat.
Zadnji dobri dve leti imam svoje društvo, DZZŽ Škofljica, tudi s DZZŽ Pomurje sem bila povezana že skoraj dve leti. Sodelovanja sicer ni bilo kaj veliko, bolj kot podpora pri obveščanju javnosti, odnos je bil prijazen in korekten, a smo videli, kje bi bila skupna pot za sodelovanje.

Ko sva se z možem preselila v Mursko Soboto, jim je pričel pomagati s transporti živali v začasne domove po Sloveniji. Sama sem videla možnost v pisanju člankov, kar mi leži, tudi v pisanju prijav, v delavnicah po šolah, delu na stojnici, s čimer so se strinjali, razne članke so po lastnih besedah ene od članic celo potrebovali.

Nato sem zaradi ekonomičnega dela društev pomislila, da bi svoje društvo zaprla, saj smo člani razpršeni, en član je pripravljen nuditi pravno pomoč tudi brez članstva, drugi je dobil družino, ena članica pa ima tako ali tako že DZZŽ Trebnje, s katerim smo vzajemni člani. Tako sem želela narediti kaj več za to društvo, obenem pa bi bila vključena v DZZŽ Pomurje, ki je edino in najbolj prodorno na tem območju. Bila sem mišljenja, da je bolje, da delujeta dve močnejši društvi kot tri šibkejša.

Tako sem jim septembra poslala e-pošto, v kateri sem jih vprašala za mnenje, kaj menijo o tem, da bi se vključila v njihovo društvo, zanimala me je tudi zaposlitev preko javnih del v društvu, saj so v tem času imeli kar 5 oseb zaposlenih na ta način.

Nato pa sem nepričakovano naletela  na zid. Prej prijazen odnos se je takoj spremenil v hlad. Ena članica, čeprav je zaposlena preko javnih del, je na hitro odgovorila, da mi ne more pomagati. Bila sem začudena, zanimal me je opis dela kot tak ter formalna ureditev zaposlitve, in če ne znaš ali nočeš nič povedati o svojem delu, je res čudno.
Predsednica društva pa je previdno napisala, da zdaj najbrž že poznam njihov način dela, da se ne smemo preveč izpostavljati in da se strinja, če sem pripravljena sprejeti "njihov način dela". Kakšen način je to, ni pojasnila, niti omogočila, da ga spoznam. To, da jo je strah, da bi se zamerila VURS ali policiji, sem pomislila že kdaj prej in na to so namignili tudi redki drugi člani društva, ki jih osebno poznam.
Sama sem mnenja, da se moramo tudi izpostavljati, če je potrebno, da nas ne sme biti strah institucij. Saj delamo za živali, ne za lasten ego, za to, da ostanemo lepi in čisti. Imamo legitimno pravico pričakovati od ustanov, da samo ravnajo v skladu s pooblastili. Če bi vsak državljan ravnal tako, bi imeli veliko bolj urejeno državo ...

Ker mi ni bilo jasno, kaj točno misli z "njihovim načinom dela", sem predlagala sestanek. Načeloma se je strinjala, a pobude ni bilo, tudi po moji pobudi ne ... Po dveh tednih me je vprašala, če pridem delat na stojnico. Bi, z veseljem, a sem vedela, da bom odsotna. Ni mi bilo žal zavrnitve, saj sem takrat že čutila, da nekaj ni čisto, nisem hotela, da me izkoriščajo, preden razčistimo zadeve. Če nisem vredna ne odgovora ne članstva, je to ponižanje. In če nas kdo ponižuje, težko sodelujemo, vsak človek ima čast.

Očitno sem se dobro odločila. Pričel se je molk, dolg mesec in pol. Vmes so mirno na sestanku novembra sprejemali nove člane.
Seveda mi je bilo jasen pomen tega molka. Vseeno sem počakala čas, v katerem ti je dolžan odgovoriti tudi vsak javni uslužbenec, nato sem jim po dveh mesecih od mojega predloga za članstvo poslala dopis, da njihov molk razumem kot zavrnitev svojega članstva.

Moja trditev sploh ni bila zavrnjena. Spet ignoranca, z izjemo ene članice, ki je poslala e-pošto s sprenevedanjem, "da si ona le želi narediti kaj dobrega". Čeprav je ena od ključnih članov, se je naredila šibko in nemočno, kot da ni del društva. Na moje vprašanje, zakaj pri tem ne sprejme(jo) moje pomoči, in bi lahko naredila več in bolje, ni znala odgovoriti. Očitno jim ne gre za to, da bi naredile kaj kvalitetneje, več, bolje, kot doslej, temveč so zadovoljne z občutkom, da sploh kaj naredijo. Občutek lastne plemenitosti je očitno vreden več kot konkreten rezultat. Tudi če je dober - zakaj ne bi bil še boljši?

Očitno se tudi tu pojavlja slovenski sindrom zapiranja vase ter vztrajanja pri povprečnosti, ko je neka institucija vedno bolj sama sebi namen, saj jo prevzame majhna skupina ljudi, ki jih zanimajo samo njeni interesi, in pri tem topogledo ne vidi dejstva, da z zapiranjem vase krati sebi kvaliteto dela, s čimer prikrajšuje uporabnike svojih storitev, torej v tem primeru živali. Takšna slepota ne vidi dejstva, da z neustreznim odnosom do ljudi škodimo živalim, da je pomemben odnos do vsakega posameznika. Napuh narekuje namišljenim poklicanim, da se trudijo za dober vtis v javnosti, in tako postavijo formo pred vsebino.

V tem času sem slišala nekaj osupljivih dejstev o tem društvu. Predsednica društva članom, ki njej oziroma privilegiranim članom niso po volji, kar sama reče, naj se izčlanijo, tudi, da je s svojim odnosom že pripomogla k izčlanitvi nekaterih članov. Seveda bi o tem moral odločati zbor članov, morebitni očitki bi morali biti dokazani  ... Takšni člani tudi ne morejo prejeti zapisnikov sestankov, češ da ne obstajajo. Sredstva v društvu, npr. za s/k živali, se delijo tistim, ki so pri koritu, manj privilegirani člani sredstev sploh ne dobijo. Seveda težav s sredstvi ne bo nikoli, saj je predsednica društva tudi davčna inšpektorica.

Vse to je groba zloraba delovanja društev, društvo najbrž krši svoj lastni statut. Tudi oni med svoje cilje prištevajo tudi pridobivanje novih članov, zato je njihovo ravnanje že zaradi tega neetično.

Vsako društvo ima pravico, da izbira svoje člane, tudi to društvo ima pravico, da zavrne resnično neprimerno osebo. A  tem mora odločati vso društvo, ne izbranci, nujno in pošteno je treba navesti razloge za zavrnitev, ki jih je nujno dokazati, drugače lahko gre za klevetanje osebe.

Pojasniti razlog zavrnitve, to je vse, kar sem želela na koncu, a očitno ne zmorejo niti toliko poštenosti in poguma. Raje ne kličejo več niti mojega moža, čeprav je samostojna oseba.

Pomislila sem, da je morda razlog, da je ena od članic, ki je sicer osebno ne poznam, morda tudi članica mariborskega društva, na katerega morebitno sporno delovanje sem v preteklosti že opozarjala tudi sama. Najbrž bo pomembnejši razlog to, da si direktno, brez zavijanja v celofan, prizadevam za etično in kvalitetno delovanje na področju varstva in zaščite živali ter sedaj tudi širšega okolja, in nisem pripravljena podpirati dvoličnosti nekaterih akterjev na tem področju. Nasprotujem temu, da se kot problem obravnava tisti, ki opozarja nanj, ne problem sam ali njegov povzročitelj. Morda je vse to razlog, lahko samo ugibam. Po svoje je zdaj že vseeno.

Zagotovo pa članstva v društvo sedaj niti ne bi hotela sprejeti, tudi če bi bilo možno. Seveda je skoraj odveč reči, da sedaj ohranjam svoje društvo. Društev, ki si želijo povezovanja, saj vedo, da tako lahko delujejo bolje in učinkoviteje, je na srečo še nekaj, saj se bomo v bodoče povezovali tudi z društvi, ki delujejo na področju okoljske problematike.

Toliko o drugem, bolj skritem in mračnem obrazu menda aktivnega, prijaznega ter agilnega društva.
Barbara

[luna7]

Kolikor jaz razumem društvo in prostovoljno delo v njem... oz. Moje mnenje in videnje situacije, saj sem tudi sama član takega društva:
Predvsem so v društvu ljudje, ki niso profesionalci in so ponavadi zaposleni na povsem drugačnem področju, kakor pa je njihovo delo v društvu. Zato ti tudi ne znajo niti vsebinsko niti na pravilen način odgovoriti na tvoja vprašanja. Predvsem pa, najprej je treba pokazati voljo in željo ter svoje "karte" skozi delo, ki se ponuja. Morda ti ni všeč, pa vendar delo je in ga opravljajo(mo) po svojih najboljših močeh, čeprav ga prav tistega v tistem trenutku raje ne bi, ker nam ni tako zelo všeč.
Takšna je moja izkušnja in razumem tiste, ki so bolj aktivne od mene, da sprejeti nekoga novega zagotovo ni lahko delo. In se strinjam s takodinim napisanim mnenjem.
Vsekakor boš sčasoma ugotovila, kakšna je "duša" tega društva kot skupine in se ji pridružila (v delu v skupini ali kot solist, ki je del skupine) ali pa tudi ne. Obe možnosti sta čisto okej. 

Je pa lepo prebrat, da si želiš delovat na tem področju. Le pravo področje in način si moraš izbrat.