Heli, grška lepotica

[oaza88]

uf, navsezadnje bom še presrečna, da imamo mi TESARKO!

[Zala_]

Hehe, Glu je imela obdobje, ko se je šla šiviljo, sploh moške hlače je bilo treba nujno popravit 

Zdaj je pridna. S copatom se igra, samo če ji ga vržem, sama od sebe ve, kaj je off-limits (me je Smetka opozorila da je možno da kakšen čevelj raztrga pa ni nikoli nobenega - en mesec smo jih pospravljali, zdaj je pa spet po starem ) Zdaj razmišljam da bi ji moj copat ''darovala'' kot igračko, ker je že čist fertik, ona pa nadvse uživa ko ji dovolim, da ga mrcvari (samo se malce bojim, da ne bo potem mislila da so vsi copati igrača)

[helena]

 

[Alba]

Superca  .

[RIs]

14. Najlepši pozdrav

Prideš domov iz službe. Izčrpan. Zraven tebe žena, izcuzana od službe. Zraven tebe otroci, utrujeni od šole. Nekaj težkega je v zraku. Kot oblačno vreme, za katerega ne veš, a se bo spremenilo v nevihto ali pač vseeno morda v sončen dan. In potem to krdelo nekam mrkih obrazov doma pozdravi Heli. Iskreno, prisrčno, totalno nasmejana. Vriskajoča od prvinskega veselja nad preprostim dejstvom, da si prišel. Ne obremenjuje se s tvojo službo, plačo in drugimi skrbmi. Zadostuje ji, da si. In to tudi zelo opazno pove.

Oblačno vreme v duši in na obrazu človeka zdrži samo še dve sekundi. Nato posije sonce. In vse je v redu. Pasja radost je neubranljivo nalezljiva.

Ful, ful smo hvaležni Poloni in njenemu zavetišču. brez nje ne bi našli Heli. Brez nje ne bi imeli vsak dan v hiši polno mero smeha.

Življenje v naši družini je bilo že od nekdaj prijetno. Zdaj, s psom,  je pa čudovito!

[TinkaraC]

Joj, jaz neki puščam  ... 

[RIs]

15. Pesjanka!

Doma sem, z dvema bolnima otrokoma. Sem v svoji najnežnejši, najprijaznejši verziji. Sem spada seveda tudi kuhanje bolniškega kosila. Rižota s piščančjim mesom je bila v načrtu. Pa sem najprej pridno narezal surovo piščančje meso. Na drobne koščke, samo najlepše dele mesa, vse ostalo je šlo v koš za smeti. Potem sem prižgal štedilnik, da bom meso popekel.

Zazvonil je gsm. Služba, novinarka. Samo par minut sem bil v vzporednem svetu. Kmalu sem bil nazaj v kuhinji, pripravljen, da dam meso v posodo. Meso? Kakšno meso?! A ni bil na kuhinjskem pultu še pred tremi minutami kup najlepšega možnega piščančjega mesa, nasekljan na drobne kose? Ja, bil je. Ampak zdaj je bilo tam samo še 6 majhnih koščkov mesa. Najmanjših koščkov. Blizu pa pes. Z najbolj nedolžnim pogledom na svetu, seveda.

Pesjanka!!!! V koooočoooooo!!!!!  (Tako pravimo njeni kletki na hodniku)

Danes bo za kosilo brezmesna rižota. Zvečer pa najbrž še driska. Ker dvomim, da bo surovo meso naši pesjanki povzročilo kaj lepega. Prebavne motnje pa najbrž res.

Grrrrrrr!