Pes za zunaj

[deteljica]

Meni se tudi zdi prav fino , če so lahko psi čim več časa z nami, Ampak imam pa pse notri in zunaj, nekatere sem imela samo notri, nekatere samo zunaj, nekaterim se status notranji/zunanji skozi življenje spreminja (glede na urnik, starost , zdravstveno stanje in številne okoliščine ) in veste kaj- večini je čist precej vseeno ali so zunaj ali notri.
Pretirano poveličevanje nastanitve samo notri ali samo zunaj se mi zdi bedasto in pocukrano.

Lahko naštejem  nekaj prednosti življenja psa zunaj- ker tiste za notri se že vsi destkrat ponovili.
torej :
- glavna prednost po mojih izkušnjah je,da pes lahko gre na potrebo kadar hoče (če seveda ne narediš naumnosti,da ga navadiš, da se na vrtu/ v pesjaku  tega ne počne.
Obrazložitev: npr moj (in najbrž še od koga) urnik ni stabilen je povsem nepredvidljiv. Nikoli ne vem ali bom z doma 8 ur ali 12. Ne morem zagotoviti rednega urnika - npr da bi bili psi zunaj ob istih urah ali jedli ob istih urah. Za psa,ki živi zunaj je urnik manj pomemben. Pes,ki živi samo notri rabi stabilnejši urnik,ker se telo v celoti prilagi s timingom spanja, počivanja izločanja, hranjenja in ga potem ne tišči ven ob urah in tudi aktiven je v pričakovanih dnevnih  intervalih
- več prostora- ta postavka je sicer relativna, ampak če je stvar taka (razlogi so lahko različni),da moramo psa umikati / zapirati v en prostor ali kletko v času ,ko je sam, ima zagotovo več prostora v velikem pesjaku.
- več možnosti za dejavnosti- predvsem psi, ki malo spijo večinoma uživajo,da imajo pregled nad okolico- kar večina v stanovanju nima, kdor ima teraso ali balkon je v plusu (jaz niam nič od tega). Pesjak oz vrt z razgledom je torej zelo cenjen, saj psa mentalno zaposli. Predvsem čuvajske pasme uživajo v nadzorovanju okolice, ovčarske pa prav tako rade opazujejo tudi mimoidoče in sosede ( kadar domačih ni doma). V pesjaku oz na vrtu lahko za čas odsotnosti psu omogočimo tudi dejavnosti, ki jih v stanovanju nima : prostor za kopanje lukenj, več prostora za kotaleče igrače ( velike žoge, nekatere npr sploh niso primerne za stanovanje), žvečenje zadev,ki za v stanovanje niso najbolj primerne ipd.
- ni ga treba vsak dan stuširat po blatnem sprehodu in ni treba prat nog po vsakem lulanju in ni treba po vsakem izhodu potem še pomit banje in dela tal v stanovanju. V času menjave dlake je vseeno če ga počešeš enkrat tedensko ne dvakrat na dan, tudi splošno imaš manj dela s čisščenjem stanovanja. In če imaš psov veliko to najmanj dodatno 1 uro dnevno  čiščenja psov in stanovanja  lahko raje porabiš za kvalitetno druženje s psi- šolanje, sprehod.

to so najbolj bistvene.
Ko pa večina poudarja kako so psi nujno več z nami če so notr- no ne vem. Mene večinoma ni doma kadar nisem zunaj s psi. Ali sem v službi, ali spim, ali sem v trgovini ali po opravkih. Ne posedam po kavčih in ne gledam televizije, ne štrikam in ne vezem, ne lakiram si nohtov in sploh ne počnem v stanovanju nič takega pri čemer bi psi lahko bili soudeleženi. Nič nimam proti psom v postelji ampak od kar se mi občasno še dva otroka zalezeta notr enostavno ni prostora- torej se tudiponoči ne stiskamo skupaj . Ko sem slučajno kdaj kakšno uro doma pospravljam , sesam, pomivam, perem - in hišne pse takrat zarem v kletke ali v avto, ker so samo v napoto. Alo pa se ukvarjam z otroki in ne s spi. Torej so psi , ki živijo notri z mano pribiližno isto časa kot tisti ki ( oz ko ) živijo zunaj. In ko jih ne sprehajam , šolam ali oskrbujem, so hišni sami doma in zunaji sami zunaj. In imam občutek, da so zagotovo raje sami zunaj. Da je sploh kakšen doma je zato , ker sem sebična. Ker pač npr ko zjutraj pijem kavo uživam, če mi noge kakšen greje al pa v naročju sedi.

Se pa strinjam ,da je najbolj idilično kakšen vikend (ko ni nobene tekme - ne moje ne otroške) ali med dopustom , ko smo ves dan skupaj in se lahko družno valjamo po posteljah ali pa sedimo s sokcom in kavico zavaljeni v fotelje ali ležalnike ter lenobno opazujemo otroke in pse kako se igrajo med sabo.
Ampak ker (še ) nimam sponzorja, ki bi mi nakazoval denar in varuške ter osebne vzgojiteljice, ki bi otroke vozili na dejavnosti in z njimi delali domače naloge, da bi se lahko s psi  doma držali vsi skupaj za tačke imam pse tako,kot jim v določenem obdobju lahko zagotovim najboljše bivanje.

[Felina]

No, moj prvi pes (bila sem stara 6 let) je bil tipičen primer kako psi končajo, če se nihče ne ukvarja z njimi....bil je rodovniški angleški koker španjel (torej ni bil ravno ogromen pes), staršev, ki so aktivno pomagali pri lovu. 

Prinesli smo ga kot malo kepico, celega srčkanega, vse je bilo fajn in lepo, dokler ta mala kepica ni začela rast in delat štalo....ko je bil sam doma, nam je razgrizel noge na stolih in mizah, da smo mogli menjat cel set, zaprli smo ga v kopalnico....tam je dvignil tla, skopal luknjo skozi vrata in v glavnem uničil vse na poti......pristal je na dvorišču...tam je imel pesjak in uto, pesjak je bil poglobljeno ograjen, zgoraj trnata žica, zakaj...skozi je uhajal (v azilu smo bili skoraj vsak teden, povožen je bil v dveh letih 3x-nič resnega sicer, hvala bogu) in še kljub vsemu je še vedno uhajal, kako, nikoli nismo ugotovili.....Zakaj je bil takšen? ker se živa duša ni ukvarjala z njim, ker nismo pojma imeli o psih, ker pač smo kupili psa, da bi ga imeli. Potem je bil na dvorišču vse dneve sam, v toplih dnevih smo vsaj otroci bili z njim, kak se je začelo mrzlo in temno, je dobil hrano, 2x na dan kratek sprehod, ker ga ni mogel nihče razen mojega očima vozit na sprehod, ker je tako vlekel...in to je bilo njegovo življenje, dokler ga nismo obupani podarili lovcu...tam je imel zaposlitev in nikoli ni več pobegnil, nič uničil...skratka začel je uživat življenje, pri nas je pa ves dan iskal zaposlitev....in kar se je na koncu izkazalo, da je bil krasen deloven pes, mi smo imeli samo to nesrečo, da smo na takšnega krasnega psa naleteli in ga nismo znali pravilno vodit.

In kaj sem odnesla iz te izkušnje (pa sem bila stara komaj 6 - 8 let !!!!!!!!!), da nikoli in nikdar noben moj pes ne bo več nezaposlen in brez človeške družbe. Pri 10-ih letih sem dobila naslednjega psa, bila je v nulo vzgojena, zaposlena itd........in bila je z nami v hiši ali kjerkoli smo pač bili, skupaj sva čepeli in bili najboljši prijateljici......bila je član družine s postavljenimi mejami in bilo je super živeti z njo! Z vsakim naslednjim je samo še boljše

In ko gledam sedaj, kako si ljudje kupujejo pse iz danes na jutri, z edinim razmislekom kje bo živel ali pušča dlake ali ne in še nekaj takšnih neumnosti, ki sploh niso na mestu, noben pa se ne vpraša kaj bo ta pes počel, zakaj ga bo imel, kaj mu lahko nudi, in se spomnim naše izkušnje takšnega načina nakupa, se samo v sebi lahko zasmejim, ko vem kaj jih čaka.....res škoda, da psi postajajo modni okrasek in so del nekakšne predstave srečne družinice, hiška, dva otroka in pes na dvorišču...nikogar pa ne zanima, kako se tam pes počuti, no še za otroke ni poskrbljeno, kaj šele za pse 

[bina]

Mi zivimo v hisi. In imamo 2 psa notri, ena je zunaj (in obcasno ponoci notri ter cez dan).
In nasi psi so taki, da vedno spijo (pa ce so v pesjaku ali na balkonu ali v hisi)  njih okolica ne zanima prevec (edino, ce kdo pride-to pa ni velikokrat). In ko imata psa zeljo iti ven lulat, ju spustimo ven (ker je vedno nekdo doma). Psa sta zunaj 5-10 min, potem pa ze cakata na balkonu, kdaj bosta prisla nazaj v hiso. Sta pac totalno razvajeni riti

pa se komentar na lulanje: pri nas grejo psi zadnjic lulat tik pred spanjem (okoli 22h). In ce zjutraj slucaaaaajno dezuje, nasega samce ne spravimo ven pred opoldnevom. se ena totalno razvajena rit

Pa se ena prednost bivanja z nami je: ce bi bil nas samec v pesjaku, ga danes ne bi bilo vec med zivimi. Ker 1 mesec nazaj ne bi opazili, da je kaj narobe z njim. Tako pa smo videli, reagirali in sedaj se se naprej veselo razburja nad postarjem 

[branka]

miskica, jaz tudi. 

[Oxer]

Sama sem zagovornik bivanja v hiši/stanovanju. Ja in predvsem velika prednost je ta, kot je bina omenila v zgornjem postu, da imaš psa vseskozi na očeh in vidiš kaj se z njim dogaja.
Za mladičke in pubertetnike pa pride v poštev itak samo to, da mu non stop stojiš za ritjo in mu dopoveduješ kaj sme in česa ne, če ga želiš imeti lepo vzgojenega. Otroci naši!
Moj pes je v mojem prostem času vedno z mano in če bi ga lahko, bi ga še v trgovino s seboj vzela. Al sem prismuknjena,a?!

[skogkatt]

Stanujemo v hiši, z nekaj trave okoli in okoli brez ograje in s cesto pred bajto niti ni ne vem kako prometno (ampak nima veze - divjaki se itak vsepovsod najdejo). Ko je prišel pes k hiši smo se seveda pripravljali na postavitev pesjaka, zakaj še dandanes ne vem, pač nekak se je kao spodobilo, je spadalo zraven Tak za po dnevi, ko je lepo vreme, da bi lahko bil zunaj, smo mislili. Ponoči in ob hladnih temperaturah pesjak zanj itak ne bi prišel v poštev.

No, pa smo bili preveč zaposleni, smo malo odlašali, pa še malo več odlašali, par let... pesjaka še danes ni  In ga ne potrebujemo. S psom smo 24 ur, ko mora na potrebo, pokaže in ga peljemo. Ko bi rad šel kar tako malo na luft, naredi en krog, da vse prešnofa, potem pa že leti pred vrata, da bi rad nazaj noter. Ko pa želi zunaj poležavat, zabijem klin v zemljo in ga privežem na dolg sledni povodec in tako se lahko sonči cel dan. Uto pa ima, da se lahko gre skriti, ko mu je do tega.

Naj povem, da mu sploh ni v interesu, da bi bil zunaj sam!
Enkrat sem ga dejansko tako šlampasto privezala, da je ostal spuščen. Še danes mi ni jasno, kako Pa je naredil en krog okoli bajte, se spravil v uto spat, ko mu je bilo dosti zunaj, se je postavil pred vhodna vrata in glasno zahteval, da mu odpremo. Pa to ob lepem vremenu, ob slabem bi se takoj namestil pred vrata, če jih že ne bi sam odpiral Da ne povem, da bi mene skoraj kap

[zalarjeva]

Jaz sem itak že povedala, da bi imela psa notri pa oče ne pusti. Ko je zelo mrzlo ali zelo vroče pa je v garaži ali kleti. Notri je, če ga jaz ali mami prešvercava Gre zelo rad not, prav tako pa tudi ven-po ene 15 minutah se že postavi pred vrata na teraso in želi ven. Gre takoj en krog okrog hiše prekontrolirat in potem bi rad šel nazaj not. Jah, na vsake 5 minut pa že ne bom delala tako kot si on želi a ne? Nikakor pa mu zunaj ni hudega-ima kar nekaj toplih ležišč okrog hiše, vedno svežo vodo, redne sprehode, vmes veliko manjših, ko grem na čik , kvalitetno prehrano, nego, veterinarja, ko je treba...Verjemite, da tudi če je pes zunaj, veste, če kaj ni v redu z njim -če ga poznate in ga vidite parkrat na dan (kar je zelo pogosto, saj tudi čez dan čekiram kaj zunaj počne).
Nevem no, meni se zdi srečen pes, rad ima našo ulico pod kontrolo...

[kocka]

Saj nič ne rečem, nekaterim psom verjetno prav ustreza, če imajo malo miru in reden pregled nad dogajanjem zunaj. Če se s psom ukvarjaš kot je treba in dovolj pogosto, verjamem, da je pes tudi zunaj lahko zadovoljen.
Pri meni je že tako, da ne morem biti s psom zunaj po več ur na dan, ker imam pač majhne otroke, ki potrebujejo mamo še za kaj drugega, kot za to, da se poleg službe ukvarja samo s psom. (Pa me zdej lahko klincate kolikor hočete, češ zakaj pa potem imaš sploh psa. Isto bi potem lahko trdili tudi za drugega otroka in vsako odgovornost, kateri se pač ne moreš 10000% posvetiti). In nam prav ustreza, da je kuža notri. Psu pa tudi, si ne predstavljam, da bi bila naša zajkljica zunaj, že če teče po suhem listju jo zadane kap, ker misli, da je tisto šelestenje bog ve kaj hudega. Da bi bila zunaj non stop bi pa prav trpela, se mi zdi.
In pri nas to da je pes notri pomeni prednost - ker je notri, se lahko mimogrede poigramo z njim, naredimo kakšno vajo, se počohamo ipd. Vsega tega bi bilo zunaj bistveno manj, tega se še kako zavedam.
Itak vsak ve kakšen način življenja ima in kako psa najbolje vključit v svoje vsakodnevno življenje, da bo zadovoljen lastnik in pes. Jaz sem itak napisala za naše konkretne pse, da bi jim bilo bolje da bi bili noter. Ne pa kar za vaše, ker njih in vas nič ne poznam.