Moja sreča na vrvici-FLIP, Rokijeva muca-MIŠA in glasni panter-MURI

[kocka]

Zdaj pa resno, a ste si ve poročene ženske od vedno želele poroko?

Jaz do takrat, ko sem začela z mojim, o tem sploh nisem razmišljala. Tudi pri prejšnjih tipih ne . Nikoli tudi nisem sanjarila o poroki, pa o belih oblekah ipd, niti kot mala punčka, niti kasneje. Zame so bili bulerji, kavbojke in khm, no žur na hard.
In glej ga vraga, kot da mi je kamen padu na glavo - kar naenkrat je bil naslednji logični korak poroka, kar tako... Sploh nikoli nisem bila proti poroki, ali pa za. Enostavno to ni bila tema, o kateri bi se zgubljal čas s premišljevanjem. Da ne govorim o tem, da sem prvega otroka držala v naročju svojega novorojenčka. Tudi otroci so bili nekaj, kar greš pač mimo in ne gledaš in se z njimi ne ukvarjaš. Še vedno se v tuje otroke skoraj ne vtikam , mislim na tisti buci guci cuci način... 
In po poroki je bil naslednji logični korak otrok. Samo nekaj sem takrat vedela - da ne želim biti mama prvič pri 35 +. Čim prej imaš, prej si potem frej .

[an-ja]

Kjub temu, da sem v mladosti mislila podobno - moškega pa res ne rabim!!, sem se poročila. Z edinim, ki je zdržal ob meni več kot 2 leti. Mi pomival šipe, pobiral oprano perilo, se odrekel nedeljski goveji juhici pri svoji mami, da me je lahko peljal na izlet. Pa sprehajal psa v dežju, če se meni ni ljubilo. Predvsem mi je bilo pomembno  to, da je ob meni če ga potrebujem, in izpuhti, ko bi bila rada sama.
Poročena 13 let, ena dečva, stara 11.
Vreme je spremenljivo. Včasih najprej zagrmi, in potem je vse spokojno. Včasih pa najprej nastopi obdobje tišine, potem pa pride ploha. Ampak potem je spet lepo vreme...
Ob vsem tem rastemo in se krepimo..
Dobila sva pravico do bivanja v pol bajte, ampak nama je kar malo žal, da sva pravico izkoristila. Preveč košta.

[fižolova župca]

Anja in rava, ful se strinjam, če ni glih čudeža posredi, je bit na svojem nujen pogoj za ne znoret, bit odrasel in ob tem še kolkor tolko srečen.

[luna7]

  aja, pa tudi vedno manj sem si jih želela videt zaradi lastnega miru  

Tole ni letelo na otroke, ki so mi čisto fajn, ampak na žlahtnike s pritiskanjem name... 

[king-roy]

Ok, kaj imaš v glavi pred dvajsetim letom oz.do resne zveze,.....to je eno poglavje.

Jaz sem na pragu tridesetih, 6 let v zvezi, v lastnem stanovanju in nobene želje po poroki, kaj šele, da bi imela lastne otroke. Bi pa čez nekaj let z veseljem posvojila kakšno sirotico z drugega kontinenta.
Me zanima, če je bil kdo v podobnem položaju in se je potem po tridesetem popolnoma premislil.

[kocka]

Me zanima, če je bil kdo v podobnem položaju in se je potem po tridesetem popolnoma premislil.

Hahaha, upanje umira zadnje, ane? A veš kaj, saj niso bistvena leta, kdaj ti ti pade v glavo, ali pa sploh ne...
Važno je, da narediš tako, kot ti v tistem trenutku ustreza, čeprav ti je potem lahko včasih tudi žal. Meni pa naprimer na kraj pameti ne bi prišlo, da ne bi poizkusila imeti svojega otroka in bi najprej razmišljala kar o posvojitvi. Res smo različni, ni kaj.

[kaja]

Moon, najprej se enkrat cestitke.

Zdaj pa resno, a ste si ve poročene ženske od vedno želele poroko

Tukaj ena koruznica, ki ni nikoli sanjala o ohceti. Sploh pa ne o kaksni kicasti beli obleki.

Me zanima, če je bil kdo v podobnem položaju in se je potem po tridesetem popolnoma premislil.

In ne, niti po tridesetem se vedno ne sanjam o ohceti.

In sem imela prej resno zvezo 8 let in jo imam zdaj 2 leti. Ves ta cajt bolj ali manj na svojem. In se vedno je edina varianta, da se porocim, let v Las Vegas, najem fake Elvisa in tadaaaam! In moj se cist strinja.

[kocka]

Jah, a veš eni smo nepoboljšljivi organizatorji po duši. Mene najbolj vleče sama organizacija poroke in adrenalin, povezan z zapleti in potem opazovanje namazanega kolesja, kako teče (če se kaj ne zalomi seveda ). In potem še žuuuurka