Se še sigurno spomnete knjižice z naslovom, Kdo je napravil Vidku srajčico
, kaj pa mogočnega Martina Krpana z Vrha
Kdo drug kot Fran Levstik je tisti, ki je kriv, da smo to brali v osnovni šoli.
Obstaja pa še eno delo, ki ni samo napisano delo, ampak ga lahko doživite v živo.
Popotovanje iz Litije do Čateža je bila pot, po kateri smo se danes napotili in doživeli en del Levstika in njegovega življenja. Pot se je sprva zdela nič drugega kot sprehod od vasi do vasi, od ene blatne luže do druge. Pa ni čisto tako. Hitro smo se vživeli v njegovo pot in odkrivali Levstikov čas, preproste ljudi, ki so nekoč tu živeli, njihove skromne domove, vedno nasmejane domačine in hiše polne domačih in skromnih dobrot, ki so se ponujale ob poti. Pot dolga 20 km, 5 ur je minila še prehitro. Včasih je čas tekel veliko počasneje kot danes in vrniti se v ta čas je bilo pravo doživetje
Čeprav utrujeni, smo veseli, da smo lahko potovali z Levstikom iz Litije do Čateža. In kdo ve, mogoče nas bo vodila naslednja pot do Muljave v spomin Jurčiču
Pot se je začela še po temi, ko smo iskali svoj avtobus
In seveda, Flipi je šel zraven, ker brez njega si ne predstavljamo izletov
Končno se namestimo v bus in uživamo v vožnji
Gužva? Mah, kaj je že to gužva za pridnega ptičarja?
Sledili smo oznakam in vse bolj uživali v levstikovem času
Naša četica koraka
Medtem, ko so se dvonožci na poti krepčali s khm kapljico tega in onega...
...so za nas ptičarje pripravili kurjo pojedino. Ampak, nekdo je pozabil odpreti vrata, si morte mislit
Vse te kure bojo šle zdaj v nič
Pot nas je vodila iz enega griča na drugega, od ene kmetije do druge, blatno, gužvasto, ampak luštno
Zapuščene hiške...
Moj pogovor z bikom
BIK: gledam te, črn pes
FLIP: OMG, kakšen stvor, aaaaaaaaaaaaa, beeeeeeeejžmo, aaaaaaaaaaaaaaaaa
BIK: se boš ti drl za mano, zdaj te ujemem
(in bik za Flipom, sicer v slow motion, ampak je bil odločen, da se Flipa sploh ne boji
)
Hja, jesti je bilo tudi treba, pa dvonožci so bili spet prvi na vrsti
Mislim, da tale slika pove dovolj. Eno samo stradanje in še to na moj brzdej
Eni so fejst goljufali in se kotalili po hribu...
In končno, se tudi mene nekdo usmili s čajem
In potem sem ga srečal... Mojega dvojnika iz hribov
Jaz sem tudi bil tkole svoboden, preden so me pohopsali in zaprli v stanovanje
A da labodov ni bilo? Hja, jaz ptičar, sem jih našel
Pot je doživel vsak po svoje, a vseeno, na koncu je bila šefica čist preveč crkjena in je kr dol padla
Še dobro, da sem bil jaz tam, da sem jo držal pokonci
Tale je bil pa moj, če slučajno koga zanima, kakšen prevoz so mi zrihtali
Pot domov
Še dobro, da so mi privoščili vsaj en orng izlet, ker tole na koncu dneva je pa
VSE NAJBOLJŠE žaba moja, črna
Jana. Vse pravice pridržane.
