O moj Roki, ko bi ti vedel kaj sem danes skuhala. Pogrešam te
. Komaj čakam, da ga spoznaš. Te kmalu vsi obiščemo, Boštjan, jaz in Flip.
Vedela sem, še preden sem prišla v Horjul danes, s kom bom šla domov. Seveda sem spoznala tudi Bojčija. Dež nas ni ustavil, ko smo se sprehodili malo po gozdu. Jaz in Flip, Boštjan in Bojči. Ok, nikoli ne imeti dva psa na fleksiju, preblizu skupaj. Tako smo se zapletli, da sem se že mislila dret Smetkaaaaaa, škaaaaaaaaarje
. No, pa smo se le odpletli. Blata ni manjkalo, dežja tudi ne, umazani, mokri, nasmejani smo se vrnili pred Smetkino trdnjavo. Več kot očitno je bilo, kdo. Za Bojčija bo že prišel pravi. Drži se Bojči.
Pa smo šli. Smetka prinese neke papirje...sej ne vem kaj je bilo to. Bom potem pogledala
. Mogoče kakšen recept za pasjo hrano
. Flip-erja smo posedli zadaj v avto in smo šli na pot, domov. Joj, kako je bil priden. Opazoval je lučke, ki so vozile za nami, malo je z nosom sledil brisalcu zadaj na šipi in večino poti prespal. V blok je šel kot strela, z liftom se rad pelje in veselo čaka, da se odprejo vrata. Ničesar se ne boji
. Potem se pa zgodi...vrata se odprejo in bili smo doma. Miša uide kakor hitro so jo noge nesle, ko zagleda neko črno gmoto na vratih
. Pa pride nazaj z irokezo na hrbtu, Flip pa mimo nje. Njemu je bilo pomembneje kam je prišel. 10 minut pa sta že bila skupaj. Ta naša afna je videla, da nihče ne opazi njenega afnanja in igranje indijancev in kavbojcev, sploh ker kavbojcev ni bilo
.
Dobila sem klopni meningitis, od Flipa, ker je to klopni pes
. Skoz za ritjo. Bogi revež se sploh ne spravi spat. Ene 3x me je že spotaknil. Potem je pa prišlo na vrsto kopanjeeeeeee
. Ja smo bili že od dežja mokri in je bilo treba dokončat zadevo. Hitro se je prepustil zadevi in pridno čakal, da sem končala. Kasneje smo se tudi že krtačili in spet je pridno čakal da končam. Zdej mi pa ni jasno...a to strenirate pse v Horjulu, da so tako pridni al kaj
. Žogo je že uničil, Miši skoraj pojedel miš, njen korenček je tudi že načet
.
Zunaj pa prava fešta. Noge letijo kot podmazane. Skoraj ne morem verjet. Pa smo šli na sprehod. Klobase smo že tudi sproducirali. Joj, komaj čakam jutri, da pridem domov iz službe. Zakaj mormo sploh delat
. Za nedeljo že pripravljamo izlet v neznano
. Al bo užival. Slikce bodo tudi. Takoj ko ga dobim v objektiv.
Hvala vsem, za te zadnje dni. Predvsem pa hvala Smetki, ker mi je zaupala tega čudovitega prijatelja. Moje srce je pol pasje, pol človeško. Drugačna ne znam bit.
Flip je moja sreča na vrvici