Leteča Pici, gospa Milenca in njuna speča trnuljčica E.T.

[fižolova župca]

V ponedeljek je bil začuda res praznik, kot je napovedala Vixen .
Sledni je zdržal in pustil ene par ugotovitev:

Spuščenega psa (pri meni to pomeni sledni) je bistveno laže na sprehodih (ne na obljudenem) malo mimogrede vzgajat - mi se gremo 'pridi', pa potem če noče jaz omahujem v sneg kot pokošena, joj kako priteče pogledat, če sem še živa . Pa skrivam se ji za kupe snega in me ni. Ali pa bežim stran. In potem paaanika... Pa žogamo se do onemoglosti, kakega prijatelja lahko pozdravi... Skratka super.

Drugič - psa, ki je glih en mal dojel, kaj pomeni 'ne vlečt', dat za tri dni na slednega pomeni sprožit mu amnezijo . Spet vlečemo, hodimo na vse strani in predvsem spredaj. Nič preveč super.

Tretjič - najboljša stvar, ki se ti lahko v zvezi s sledim zgodi je, da pride med zadnje noge, ti pa nisi dovolj hitro zraven in potem se baba gor pokaka in imaš .

Drugače pa je šla včeraj z mano v center - v živalsko trgovino in malo med ljudi. Dizaster, hehe. Nič ji ni jasno. Ne razume pločnika, sploh tistih zoženih varjant, kjer te ovirajo kupi snega ne. Pa skoz eni hodijo mimo. Ali so za prevohat ali pa za mami za kiklo skrit. V vsakem primeru pa ne za pustit pri miru. Malo smo se vlekli sem in tja, malo nas je bilo strah, malo smo piškotke za pogum hrustali... zabavno skratka. Pa še velikokrat bo treba tole ponovit...

[fižolova župca]

Popravljamo vtis :

''Ne vem, če se moji zavedajo, ampak tole so za punce eksistencialna vprašanja. Pomembne zadeve.
Končno so mi kupili za oblečt nekaj modernega, kar mi je tudi prav. Oprijeto in kot se šika.
Edino ne vem - a ne poznajo nobene druge barve razen tele ognjeno rdeče?!''


''Kje je kakšen frajer zame?''


''Ni? Pol grem pa kar nazaj sneg pretepat!''


''Lepo vas pozdravljam, ponosna ampak v plaščku nelulajoča manekenka E.T.!''

[sanco1a]

Ma, saj je itak frajerka, da hoče s tem sploh ven. Moj se je navadil v površnik za telo, ampak da bi mu še tace zadekala -  sorči, stara, no way

[fižolova župca]

Dober večer .
Tudi mi imamo danes mesec dni skupnega trpljenja. No ja, prav nič trpečega ni pri vsem skupaj.

Imamo se radi, luštno nam je, veliko energije še porabimo za raznorazne korekcije, za kar skrbi E.T.na neustavljiva volja in igralski talent ('nič ne vidim, nič ne slišim, nisem razumela'), rada je vse, še posebej če ni na jedilniku in če se reče, da sploh ni užitno in tega nihče drug ne je (zamašek od tuš kadi, recimo), sicer pa pazi, da iz jeze hrusta v glavnem svoje predmete (sledni, povodec, podloga za posteljico, posteljicam, avtomobilski varnostni pas ipd.). Ker je tako uboga in prestrašena, revica zdaj spančka v kuhinji na svojem safe-placeu (da ne bi kdo o doslednosti in zarečenem kruhu, ker jih bo dobil po riti ), namreč če ima dostop do posteljice, potem ponoči ne joka in ne popapa ničesar, ampak spančka kot najpridnejši angelček. Včasih jo zjutraj vseeno malo stisne in pride pred vrata spalnice, pa jo tam čaka njen tepih in uboga cufa na njem in potem se mora jezit nad njo in ji razlagat svoje trpljenje...

Pridobila je nekaj navad lepega obnašanja pri nas doma, pa kake 3 kilograme (trend ustavljen), kup nagajivosti in dvignjen, divje mahajoč rep. Kožuh se sveti, prhljaj se je poslovil, gleda pa še vedno tako, da topi ledene gore. Obožuje letanje za Pici (občasno mirimo, sicer bomo kmalu karte za pasje dirke prodajali), divje tiščanje med mene in ta malo, ki ravno tisti hip nujno nekaj rabi ali se hoče crkljazt (ta navada je nastala v zadnjih dneh in je v prisilnem izganjanju), smrčanje na ves glas in zasledovanje kogarkoli (predvsem mene), ki se je odločil kam odit in zapustit prizorišče - magari za 2 metra. Še vedno ne mara bit sama in je začasno same tudi ne puščam. V kratkem jo čaka kletka, bo pa navajanje naporno in dolgo, če me občutek ne vara.

Kar ne morem verjet, da smo skupaj že cel mesec, hkrati pa se mi zdi, kot da je že od nekdaj tu. Dela je sicer kar veliko, sploh ker trenutno ni edina, ki ga povzroča, ampak se splača, vsaka sekundica posebej. Luštna bejba je, krasna horjulska vzrejna linija . Trenutno smrči tule zraven na tepihu, oči ima kot vedno med spanjem obrnjene malce na belo-rdeče, dela se čisto majhna, pridkana in uboga in vse lepo pozdravlja.

P.s.: Aja, postaja nekoliko svetlejše rjava. Mislim, da vem s kom se bo treba povezat !

[moonbeam]

P.s.: Aja, postaja nekoliko svetlejše rjava. Mislim, da vem s kom se bo treba povezat !

  aha. Jaz sem za to, da se ustanovi sindikat za oddane v posvojitev, nekoč črne in pobledele v novem domu     Jaz samo še čakam, da me na veterini vprašajo, če imam novega psa, kam sem dala prejšnjega črnega 
Super ste. Kar pogumno naprej 

[mamaF]

Aja, še to - a je normalno, da maček čuva psa?? Pici namreč. Ne pusti Milence zraven. Ga povohat, pogledat, karkoli.
Ni ane. Sej vem, da ni. ..

Je normalno. Pri Sindikalistih je to zelo normalno, da veš. Mi smo namreč stalno ogroženi in kadar gre za Naše pravice in Našo lastnino, se ne damo 
... in da si ti, FŽ ne bi mislila, da je ET tvoja ... ti je Pici takoj dala vedet, čigava je ta nova pridobitev 

Pici, draga naša Ponosna Borka - le tako naprej! V nove zmage z odločnim korakom!
LP  Kraška Borbena enota, F&M

[kocka]

Hehe, pri vas pa kar dogaja...
Zlati E.T. lupčka , Pici in Milenci pa seveda tudi
Picika, ti kar čuvaj svojo lastnino, da ti je kdo ne podržavi, veš, to se lahko tiktak zgodi

[fižolova župca]

Še slikovni material današnjega zgodnjega jutra.
Sneg je padal in zimska pravljica naju je zvabila, da se je jutranje lulanje spremenilo v pravi naravoslovni dan .

Med mojim udiranjem do kolen in njenim vohanjem sledi tačk zajčkov in srn sem premišljevala, da revico slikam kot kakega mačka, vedno za 4imi stenami.
Za potrebe fotografiranja v naravi smo se torej pripeli za razgledno klopco ob gozdu na hribčku, ki gleda na našo hišo ter se skušali ovekovečit.

... in pri tem že nevemkolikič odkrili, da kakršnokoli pripenjanje sovraži v dno duše:
v trenutku je spet verigarka, dobi čuden prestrašen pogled, skače proti meni, laja, se vrti.
Rezultat - povodec rešen v zadnjem hipu (pregricka v parih sekundah stiske, če je treba).

Prid prooosim k meni in me odpni!
http://s1.mojalbum.com/e-t-foto_12277181_17381208_17661357.jpg

Strah me je:
http://s1.mojalbum.com/e-t-foto_12277181_17381208_17661358.jpg

Kako torej slikaš psa, ki se na sprehodu ob vsakem ustavljanju, spremembi smeri, čemurkoli, kar ni sprehajanje naravnost (oči ima itak tudi na hrbtu), dobesedno prilepi nate?
Edino takole:

(Poskus slikanja s 3m se je takoj končal z v naročje lezočo in FŽ obejmajočo E.T.-ko)