Leteča Pici, gospa Milenca in njuna speča trnuljčica E.T.

[fižolova župca]

Najprej pozdravček sinčku Chilliju. Enkrat ko bo čas, bomo priredili družinsko srečanje, pa da vidimo, kaj raste iz malih mulčkov . Se že veselimo!

Bom najprej eno poročanje speče Trnuljčice dodala, pol pa spišem še en post posebej za Friggo .
zjutraj sva slabo urico pohajali, tekali, vohali (no, jaz ne), se šli 'jaz hodim ta prva', 'ne vlečt', 'sem', 'pridna' in 'lulaj' (tudi ta del sem jaz spustila) in podobne zadeve. Doma je na toplem še kake pol urce vadila sedi, lezi in pridi (po briket, itak), pa učila se je igrat s cufo, da ni bilo napornega razmišljanja preveč. Prinesi žogico pa ni šlo več, so se ji že vneli možgani in je vse pomešala .

Ji je bila pa žoga všeč - grabi jo in nori, potem pa čukasto gleda - ej, kaj se dela sploh s tole stvarjo? Še ima takih 'kaj se sploh dela s tem?' Kong recimo, ne dojame ga spljoh. Na sprehodu se malo boji tujih moških, sploh kmečkih atov s klobuki in širokimi reklci - mogoče je mahnjena na modo in enostavno ne more gledat tega stila... Sicer pa ni videt, da bi jo mučilo karkoli iz preteklosti, razen brikete si na koncu obroka vedno po malem pušča - vsaj ene par, za hude čase, ali kaj.

Po 'napornem' jutru je padla dol in je dobesedno ni bilo do treh popoldne - vmes se za sekundico presede, naredi par krogov okrog posteljice, spet spi, malo popije in spet spi, gre pogledat, kam sem ji ušla (WC recimo) in spet spi. Ob treh jo prisilno zbudim in odvlečem ven - pol ure hitrega, nenapornega sprehoda. Po prihodu domov kratke vaje (mogoče 15 min), pojest žvako in takoj spet spat.

Zvečer pa jest, v polsnu počakat, da se dobro poleže in potem poskusno na rolerje (2, največ 3 km, zelo zmerno - včasih sem to delala z Joro, ET in njeni poskusi vlečenja so proti njej navadno peresce; revici pa tudi ni bilo nič jasno, kako sem kar naenkrat tako hitra ). Srečali sva kolega borderja, super fant, kako se ga je razveselila - ko si prisluži 15m-skega slednega, se bosta še veselo podila, se mi zdi. Jaaa, Smetka, ne bo spuščena .

No, in zdej, po najinem (dokaj penzionističnem) rolanju, spet! spi. Ob pol dvanajstih bo šla samo lulat, potem pa spat za čez noč. Se počutim, kot bi imela dojenčka. A vaši tudi tolko spijo oz. kaj sploh dela pes, ko ne spi (evo svežo lastnico notranjega psa...)? Skratka, upam, da se mi do pomladi predrami, ker jaz bi šla na kakšen izlet, pa bo treba vmes zgleda splanirat odmore za spanje in njeno posteljo v rukzaku povsod s seboj nosit . Naša zlata trnuljčica .

[fižolova župca]

For Frigga only

Obstaja več vrst omejevanj, nobena ni naravna, je pa zame vsaka sprejemljiva, če ne škoduje fizično in je predstavljena tako, da ne travmira. Kletka, kurilnica (pri nas), pasja soba... vse to omejuje, ampak hkrati tudi varuje. Lastnike, da ne znorimo in pse, da si kaj ne naredijo. Moja kurilnica/sušilnica/pralnica je normalno topel prostor, svetla z dveh strani, v njej ima E.T. izolativno podlogo plus posteljico, ki zvečer pride z njo iz kuhinje in jo vedno opremim s priboljški, pa še pokrijem jo z dekco, nagico .

E.T. ima pri Poloni še kar ene par tesarskih grehov, ki bodo imeli za posledico menjavo nekaj kosov pohištva. Vse to počne samo kadar je sama in ji postane dolgčas, tesno ali kaj jaz vem kaj. Zato jo je bilo treba nekako omejit. Odločila sem se za tak način, lahko bi se tudi za katerega drugega. Brez omejevanja bi verjetno lahko spala le pri nas v spalnici, vendar pa zna odpirat vrata, kar pomeni, da zna spustit not Pici, ki je najobupnejši spalni kompanjon (celo noč dobesedno skače po glavah, potem pride pogledat še Milenca in potem imamo podposteljni fight). E.T. bi se spanec verjetno prekinil prvič zvečer, ko ima Pici prvo praskalno rundo (kmalu potem ko se zapremo), drugič zjutraj (druga praskalna runda) in tretjič takrat, ko vstane ta prvi pri nas - ob 5ih, kar je pa zame obupno prezgodaj. Na mačje praskalne zvoke za zaprtimi vrati E.T. reagira s petjem, torej bi poleg praskanja poslušali v spalnici še pasje petje in potem še otroški jok, najprej enega, kmalu dva, kar je pa le malo too much.

Druga možnost - dnevni prostori. Če bi bila v njih spuščena, mi pa zaprti drugje, bi nam veselo malicala kavče, stole itd. Zaprta v kletki bi verjetno hotela ven iz kletke, delat družbo pri zajtrku in rihtanju mojemu, ki kot rečeno vstaja ob petih. To pomeni, da bi morala takrat vstat še jaz (ki sem zadolžena za jutranje lulanje) in jo it sprehajat dobesedno sredi noči. Tako pa mirno počaka pol štuka niže, nič ne ve, da kdo motovili okrog (oz.se samo kratko oglasi), prespi prvo rundo jutranjih vstajanj in lepo počaka do pol osmih, kar je čisto ok, ker zadnjič lula okrog pol dvanajstih. Potem je z mano razen kratkih pavz praktično cel dan, družbe ji ravno ne manjka, prej se bojim, da se je bo preveč navadila in bo kasneje težko sama. Ravno zato ful vadiva 'počakaj' in moje izginjanje za minutko ali dve. Zaenkrat se me še zelo boji izgubit izpred oči, ampak predvidevam, da je to pač tipična začetna zadeva.

Ta varjanta s kurilnico se mogoče sliši kruto - je pa res, da se v tem prostoru tudi papa, pa žoga (tu so ploščice, ne parket), pa priboljške grizlja, pa noge umiva po sprehodih in potem čaka, da se posušijo... Je prehoden prostor in se skozi njega da prit proti garaži do izhoda in ga torej povezuje s sprehodi (hodiva vedno čez ta vhod, ker je možnost umivanja tačk, pa še več vrat je, ki jih zaradi varnosti zaklepam - E.T. jih zna baje odpirat za šalo). Sem hodi tudi za mano nadzorovat vse postopke pranja in sušenja perila. Skratka to ni prostor - kazonovalnica, ampak soba za umik in spanje, ki jo skušam povezat tudi s čimveč prijetnimi trenutki.Res pa še vedno razmišljam o spalnici, ampak enostavno ne znam vsega sestavit skup tako, da bi odgovarjalo.

No, Friga, zdej pa veš vse in še več, hehe.
E.T. pozdravlja pasjo Ronjo in Sisi in sporoča, da ima na trenutek tudi ona malo na 'bulla' pogled  .

[Smetka]

Jaaa, Smetka, ne bo spuščena .

Na vrvici ni zaradi mene.

Sicer pa uživaj, dokler spi, ker ne bo več dolgo.

[frigga]

FŽ, hvala za izčrpen odgovor.

Dobro vem, kakšne prebliske ima E.T., glede na to, da sem nekajkrat tedensko gor, in lahko rečem, da ni situacija nič bolj kritična kot npr. pri moji Sisi. Da je omejevanje prostora pri takšnih psih potrebno, mi je ravno tako jasno. Sem pa jaz osebno mnenja, da je kletka za take pse veliko ugodnejša (in varnejša), ker je pes v njej fizično še vedno bližje svojim ljudem, kot če je zaprt v nekem prostoru, popolnoma ločen od vseh ostalih.
In še zdaleč ni nujno, da bi morala psa navsezgodaj peljat ven zaradi tega, ker bi nekdo lomastil okoli. Midva imava pogosto zelo zgodnje jutranje napade žeje, včasih sprehod do wc-ja ipd., ob tem prižigava luči, žvenketava s kozarci ... pa še nikoli ni bilo treba it zaradi tega s Sisi ali Ronjo že takrat lulat. Včasih vsaka en uč dvigneta in pogledata, kaj se dogaja, ter zaspita nazaj, največkrat pa niti ne trzneta.

Itak je vse stvar navade in naših odločitev, pa bo E.T. sprejela tudi kurilnico, če je treba, si je pa, iskreno, nekako ne predstavljam čisto same not.

[Vixen]

Trixi, jaz sem tudi prejšnjič rolala skoz, do konca, saj je vse fino v vodni kopeli zapakirano in na varnem.

Veš, kaj je problem? Ne to, da bi bilo otroku kaj, če padeš, ampak to, da si ti ob padcu lahko zviješ ali zlomiš zapestje, na primer. In potem je problem rentgena, pa narkoze, pa protibolečinskih tablet...
Jaz se z novim psom, ki ga ne poznam, tudi nenoseča ne bi upala it rolat. Se nepričakovano česa ustraši, jo spustiš, da ne padeš... In ne veš, kako se lahko stvar konča.

Drugače pa - uživajte skupaj! 

[fižolova župca]

Tole s spanjem še tuhtam. Hvala za ideje in odgovore .
Vsega kar potrebuje dejansko nima, ker nima nas. Ostalo pa ima. Sicer je izjemno pripadna psička, ima dober potencial za postat človekova senca, a ne vem, če je to dobro pretirano spodbujat, ker trenutno res ima (razen ponoči) stalno možnost bit ob nekom, ne bo pa vedno tako. Ne vem, v bistvu si tudi zaradi nje ne želim, da postane 'mehka lula', ki umira od samote, ko recimo vsi odhajamo službo (saj to je tudi razlog tesarjenja, ker je 'umirala', ko je Polona le rit odnesla). Ravno zato ji krajše pavze v znanem prostoru, kjer ima kar rabi, pomoje ne škodijo preveč. Lahko pa se tudi motim... Prejšnja psička je bila bistveno bolj neodvisna po karakterju. Včasih si imel občutek, da si prav želi bit sama in v miru drnjohat. Kako pa delate s kletko - ta je ponavadi v bivalnem prostoru - a jo prenesete v spalnico, ker sicer se morajo zvečer spet s samoto spopadat?

Je red, da včasih kaj splaniraš glede na predstave, a je vse le teorija, dokler s psom ne preživiš nekaj časa in ne spoznaš njegovih potreb. Sem še čisto pri teoriji zaenkrat. Prvi dan se je zdela recimo strašno pridna v avtu, danes ko se je peljala na jutranji sprehod, je pa že poskoke izvajala na zadnjem sedežu. Tudi ubogljivost je bila, ko je dojela določen ukaz (zelo hitro), 1a. Zdej pa že hoče mutit in bi tudi po svoje, pa neumno se dela - 'jst nič ne vem, kaj hočeš?! '. Bomo videli, kaj nam bo prinesel čas. Frigga, tole je super informacija, da mirno spijo v kletki in se jim ne rabiš posvečat kljub jutranjemu lomastenju. Je bil tole eden od večjih pomislekov, ker jaz res ne bi ob petih, huh...

Hehe, Tečka, še ena taka .
Izbiram pa ravne potke brez prometa in termine, ko ni ljudi (recimo asfaltirana sprehajalna, ki pelje skoz naravnost ob reki), do tam se pa peljeva. V Ljubljani recimo, si tega še kar nekaj časa ne bi špogala. Si je tudi še ne predstavljam recimo po PSTju šetat in vso tisto množico gledat. Sem pa res takole rolala s precej težjim tankom že včasih in mi je tolk smešno, kako puhasto lahko bitjece je, ko 'potegne' (sem še vedno naštelana na slabih 40kg, tale jih ima pa ubogih 20). Pa na oprsnici jo imam, da ji ne raztegujem vratu...

Jutranje poročilo:
na hrustljavo raco naša ptičarka očitno ne bo povabila nikogar od vas. Srečava gage, glasne in špasne, lovijo se po vodi, kričijo in frčijo, ona pa - brezveze. 'Lej, tam je en bernc, ne, psička je, greva jo pogledat!' Bi takoj odvihrala čez cel travnik vohat, če bi le mogla. Sva jo šle potem le poduhat in baje je zelo lepo dišala . Srečale sva tudi strašno majhno cerkvico na vrhu hribčka. Ne vem, ali jo peče vest zaradi kakega starega greha, ali kaj... Začelo se je že pod hribom z lesenim Jezusom na križu - kar tresla se je . Cerkvica je bla pa sploh bav-bav. In potem, ko si jo ravno upa malce ogledat z vseh strani, nesramnica začne še zvonit! Ko sva šli, se je odločila, da bo za nagrado čisto sama in brez dviganja skoknila v avto, samo da gre čim dlje stran od tega čuda. Zdej spet spi z glavi na svoji cufi, ki je še vedno ne razume in sanja komplicirane pasje sanje - po sprehodu jo je namreč nadlegovala v  nekem lesenem krogu skrita hrana. To bo treba še močno naštudirat, preden bodo briketki na ukaz skakali ven - in spanje je izgleda odlična priložnost za takšna poglobljena razmišljanja...

[king-roy]

Naši tudi ne trznejo, če se kdo ponoči sprehodi mimo oz. če se šef ob nenormalni uri odpravlja na pot.
Roy se itak valja po kavču in mu še na misel ne pride,da bi se zbudil (v kletki je bilo enako), tamala v spalnici je itak koma do 8h zjutro.