Moj Roki...hvala, ker si me rešil iz tega sveta :-*

[ka ty a]

Roki

[moonbeam]

Hmmmm... ne pričakujem več, da bo kdaj nehalo boleti, ker ne bo.
Vsake toliko, se prisilim, da si pogledam njegove slike, ravno toliko, da ne pozabim, kako je zgledal. Pa ne morem dolgo, pač ne gre, zato neham. Najtežji del življenja je bil z mano, ko nikogar drugega ni bilo, da bi me razumel in me imel rad.
Še vedno imam občutek, da sem se predala prehitro in to zato, ker sem gledala Flipa že 3 mesece. Mogoče bi pa morala poskusiti še tretjič, kljub temu, da je veterinar rekel, da mu ne more več pomagati. Pa nisem. Sovražim to borbo, kaj pa če bi še... Če bi lahko izbirala, bi izbrala takšno pot, da bi sam zaspal.

Žaba moja, kmalu te spet obiščemo     To je vse kar mi je še ostalo od Rokija, prostor, kjer ga lahko obiščem, prostor, ki mi da vedeti, da je še vedno tukaj. Nikoli ne bo prevečkrat obiskan...

  Moj Roki   22.7.1995-7.11.2008 

http://www.youtube.com/watch?v=Q3y-_gfXt7g

[sonce rumeno]

Tudi jaz mislim, da ne bo nikoli nehalo boleti. Danes me je spet stisnilo in spet sem se zjokala, ko sem se spomnila na mojega Živca. Kaj vse bi dala, da bi bil spet z mano... Sem vesela, da je Nejka na nek način "uletela" v moje življenje, ker bi se sicer težko odločila za novega psa...

Roki...

[zalarjeva]

Tudi jaz sem zdajle ravnokar prenehala točit solze za Nikom. Sem malo po FB profilu brskala slike in ga seveda videla. Pa sem ga dala spet za profilno sliko, naju skupaj in jokala kot dež. Sem morala na cigaret in premečkat našo Asto. Me je nasmejala s svojimi mladičjimi vragolijami in mi je malo lažje. Mah tok zelo jih imamo radi, tako same se počutimo brez njih, tudi Nik je bil z mano v mojem najobčutljivejšem obdobju, vse sem mu povedala, vse je razumel in mi lupčke talal. Zdaj mi je voljo prineslo to, da imam že 2 muci, ki ju bom vzela sabo, ko se preselim. 2 lepi živi bitji, ki mi bosta lepšali življenje
Roki gor na mavrico pa še Nikiju enega stisni

[Speedy]

[moonbeam]

 

[Lynn]

Čudovito.

Se strinjam...

[mamaF]

O, Roki ... Ko sem pred dvema letoma uletela na ta forum, sem bila do ušes in še čez mačja. Potem pa se je nekaj začelo premikati v meni. Zaželela sem si bitje, ki bi bilo lahko vedno in povsod z mano, nekoga, ki bi se skupaj z mano učil, zaželela sem si svoj čas, ki ga je, odkar sta otroka že velika, ostajalo kar dosti, deliti z nekom, ki rabi svojega človeka. Pa sem začela brskati po pasjih temah, pa po horjulskih in preko Flipa prišla do Rokija.
Kolikokrat sem prebrala tole temo ... in jokala z Irino in Rokiju pošiljala poljubčke na mavrico. Rokijeva zgodba je pomenila ogromen del k moji odločitvi, da posvojim psa. Resnično. On je bil tisti prvi, ki mi je skozi Irinine besede pokazal pasje prijateljstvo in ljubezen

Zato - hvala ti, Roki, hvala za to, da imam danes razlog, da grem trikrat na dan na sprehod, pa še trikrat ven kar tako , pa da že skoraj dva tedna tacam okoli v gumijastih škornjih, pa da imam po vseh žepih par briketov ... da sem zjutraj vsa matasta in zaspana in ... po smrti moje ljubljene mačkice spet srečna!
 

PS. A veš, Roki, da naključij pravzaprav ni? Poglej, moja mala pasja radost se imenuje Roko, podoben pa je ... Flipu