Grozna sem ker se nič ne javljam.. Toliko se dogaja.
Prejšnji petek smo po dolgem premoru ponovno obiskali eno izmed razstav. Bili smo na klubski razstavi v Zagrebu! Odločitev je padla prav proti koncu prijav, a mislim, da smo se pravilno odločili. Sodil je italjan, Alberto Cuccillato, prijavili smo pa kar oba, Buxija in Kasjo.
Prvi je nastopil Buxi ki je takoj osvojil sodnika. Ta ga je ocenil z odl.1 ter CAC-om v razredu šampijonov, nato pa je izbral Buxija kot najlepšega samca ter mu dodelil naziv KLBSKEGA PRVAKA!!!!
Povni navdušenja smo že morali pripraviti Kasjo. Tudi ona je tokrat nastopila v razredu šampijonov in tako kot Buxi hitro osvojila sodnika.. tudi ona je dobila odl.1, CAC ter postala KLUBSKA PRVAKINJA!!!
Sodnik je nato izbiral najlepšega predstavnika pasme med Buxijem in Kasjo, JBOB namreč ni bil podeljen saj je sodnik dal tudi pravdobro oceno edini mladi psici..
Kasja je od navdušenja bolj kot ne le skakljala po ringu ter poskušala ujet svojega polbrata, medtem ko je on profesionalno odnesel BOB. Hvala Urška za pomoč!
Slikica naših klubskih prvakov - Kasja (BOS) in Buxi (BOB)
Buxi je nato tudi lepo predstavil pasmo v tekmovanju za grupo, saj ga je priznana vzrediteljica ameriških kokrov (L. Volarikova) izbrala med 4 najboljše pse v grupi.
Vsi rezultati iz specialk so nedvomno vredni 10000x več kot pa kateri koli CACIB.. To da ti psa oceni vzreditelj pasme, ki jo brez dvoma pozna do podrobnosti je neprecenljivo. Poleg tega res je kaj za videt.
Seveda pa medtem tudi mladički rastejo. Zdaj imajo že 6 tednov in so pravi mali razbojniki.
Včeraj so bili prvič zunaj, tako da so spoznavali velik zelen svet. Prav zabavno jih je gledat kako vonjajo, skačejo po zemlji, grizejo korenine, tekajo za vsem ki se premika... <3
Več pa jih bom naložila tudi na spletno stran, obljubim
(
www.tamalanna.net)
Se je pa pri kokrih mednarodno dogajalo še nekaj... prišlo je namreč do spremembe/dopolnitve pasemskega standarda.. ja prav svež je še, od tega tedna, sprejet pa začetka meseca..
In kaj je novega? Poglejmo (kopirano iz standarda objavljenega na uradni spletni strani FCI):
BRIEF HISTORICAL SUMMARY: Cocker Spaniels were recognized as a separate breed from Field and Springer Spaniels soon after the formation of the Kennel Club in 1873. He originated as the ‘cocking spaniel’, and derived this name from flushing woodcock. As with a number of gundog breeds there is nowadays a difference between those used for work and those used for show: the show Cocker is a sturdier, heavier version of his working counterpart.Tako kot sem že večkrat namigovala.. pasma se ločuje. In razstavni so tisti, ki so močni, angleški cobby type psi. In zdaj je to uradno, prav na prvi strani standarda.
Dodali so pa še točno poimenovanje barv.. Navedene so tudi edine veljavne, kar pomeni da je sable (soboljeva) barva zdaj tudi uradno izključena iz pasme (kar je že dvignilo veliko prahu iz strani vzrediteljev, ki imajo linije teh psov). Začelo se je že lani, ko so barvo v angliji označili kot nezaželjeno, in očitno tudi FCI ni dolgo čakal.
Colour:
Solid colours: Black; red; golden; liver (chocolate); black-and-tan; liver-and-tan; No white allowed except a small amount on chest.
Particolours: Bicolours; Black and white; orange and white; liver and white; lemon and white. All with or without ticking.
Tricolours: Black, white and tan; liver, white and tan.
Roans: Blue roan; orange roan; lemon roan; liver roan; blue roan and tan; liver roan and tan.Zahteva po lovskem testu pa še vedno ostaja v državah, ki to zahtevajo.
Vse skupaj gre na roko vsem, ki sledimo angleškim razstavnim linijam. Če se ne motim, je bil v komisiji tudi dolgoletni vzreditelj in priznan sodnik T. Jakkel. Njegova psarna je močno znana po celi evropi (če ne kar po celem svetu) in v rodovnikih njegovih psov najdemo same angleške pse, angleške ShCh.
Zato se ne čudim nad odločitvijo FCI-ja. In kljub temu, da bo veliko ljudi preklinjalo novi standard (pa naj bo to zaradi barvnih določil ali zaradi priznanja razstavnega tipa), je to odlična poteza FCI-ja, saj tako sledimo angliji in KC-ju, kar nam omogoča (skoraj da spodbuja) večjo povezavo z angleškimi linijami. In mislim, da nam tega v Evropi primanjkuje.. dobrega angleškega pasemskega tipa, ki je prisoten v pasmi že več desetletji..
OT.. Jana članek ima že 11 strani, ampak moram zdaj malo popravit zaradi sprememb v standardu.. pa še mnogo slik je na poti.. ampak bom, pišem.