havanski bichon

[nezzek]

A potem se pa morda srečamo!
Bi rada starše spogajala za oba dneva... . Pa nevem če mi bo uspelo. V drugem primeru grem pa samo v soboto.

[spelamg]

Hehe... Krasno, Nezzek in Ppetra! Upam, da se res srečamo. Kolikor se spomnim, je tudi v Vrtojbi vedno huda gužva, tako kot v Ljubljani. A dan bo dolg, ni vrag, da se ne srečamo.

Za tujo konkurenco mi je pa jasno, da bo prišla, ampak kot mi je nekdo povedal, se itak tekmuje s standardom - če nisi po standardu, propadeš že zaradi tega. Mi pač gremo malo probat, mogoče se psu vse skupaj ne bo zagabilo že takoj prvič, ker potem bomo verjetno kar nehali s tem. A po drugi strani je morda smiselno vztrajati, saj pes nikoli ni sam kriv za neuspeh. Vse je odvisno od vodnika in skupnih priprav s psom. Za to pa rabiš čas. Hej, glavno da dogaja.

[spelamg]

Živjo, zavseoci!

Ker imam doma havansko bišonko, ti verjetno res lahko kaj povem "iz prve roke"... 

Kar se standarda za to pasmo tiče, predlagam vpogled na uradni strani Mednarodne kinološke zveze (FCI). Tule je link do standarda št. 250: http://www.fci.be/uploaded_files/250A2006_en.doc

Sicer pa ti povem, da je havanski bišon majhen pes, ki spada v skupino FCI 9, kar očitno že veš, saj se oglašaš na ustreznem mestu mojpesForuma. Da, to so mali družni psi, ki živijo skupaj s svojim lastnikom. Če rečem skupaj, tudi mislim skupaj, saj ti kužki bližino skrbnika enostavno potrebujejo. To sicer ne pomeni, da psa ni mogoče pustiti samega doma zaradi službe, šole itd., ampak, da se pes kar naprej mota okoli družinskih članov - svojega tropa pač. Moram reči, da je to lastnost, ki se jo je treba kar navaditi, saj je v začetku lahko nadležno, da te nekdo ves čas zasleduje po stanovanju, hiši, vrtu... No, seveda se je treba tega navaditi tudi zato, da pasjega malčka slučajno ne pohodiš...

Naša havanka je naš prvi pes v življenju, prej smo imeli mačke. Khm.    Tako, da kakšnih poglobljenih primerjav z drugimi pasmami ne morem dati. Povem pa lahko, da sem kmalu potem, ko smo psičko pripeljali domov, ugotovila, kaj je vzreditelj hotel povedati s tem, ko nam je rekel, da so havanski bišoni inteligentni, bistri psi. Naše havanke ni bilo mogoče ničesar naučiti na silo (pozor: ne pravim "s silo", ampak "na silo", da ne bo pomote). Gre že za take nianse, kot je ton glasu... Kako smo se morali navaditi, da se na tega psa NE vpije... Ali pa, da ga zmede, če ga kar z jasnega pograbiš in nekam prestaviš... Psička se je kar zgrbila, spodvila repek in se začela ritensko umikati... Joj, kako žalostna slika... Ko smo jo pripeljali domov, stara je bila pribl. tri mesece, smo jo en teden pustili čisto pri miru, najprej smo jo navajali na novo ime, ko je to osvojila, smo jo začeli sistematično učiti socializacije. Kar se čistoče tiče, nam je pomagala razna literatura, pri čemer smo imeli srečo, saj smo našli ogromno takih priporočil in navodil, ki učijo vzgojo s pozitivnim pristopom. Ker to je edini način, da pri havanskem bišonu kaj dosežeš - nikoli na grob način, vedno s prigovarjanjem, obilo pohvale, z nagrado... Teh načinov smo se kasneje še dodatno naučili v pasji šoli, ki uporablja metodo s klikerjem in nagrado (priboljšek). A do takrat je naša psička znala že marsikaj, šola (čeprav prva stopnja - za mladiče in mlajše pse) je bila le nadgradnja. Torej, če se teh prijaznih načinov učenja držiš, potem pes hitro in veliko dojema. Kadar ga učiš stvari, ki za psa niso naravne (npr. posebna drža, hoja poleg, priklic med igro...), se je treba poslužiti res pravih prijemov, saj v nasprotnem primeru psa hitro zmedeš, ker si on te omejitve predstavlja po svoje in se hitro odloči, da ne bo sodeloval. Tudi zato so havanski bišoni "znani" kot inteligentni psi (ne samo zaradi hitrega učenja, ki pa je lahko hitro le ob pravih metodah. A to, mislim, je tako tudi pri vseh ostalih pasmah). Tudi havanskega bišona je torej mogoče naučiti res česar koli. No, ker naša psička skoraj ne laja, smo pri tem hvaležno ostali in jo nismo usmerjali v psa za alarm (živimo v bloku). Je pa hecna, ko brani svoj teritorij: oglaša se z nizkim, v začetku skoraj bobnečim laježem, ki se ob polni jakosti ne spremeni v neko piskajoče bevskanje, čeprav je to majhen pes.

Kakor koli, življenje s havanskim bišonom je veselo. Tak pes se rad igra, pravijo, da svoje igrivosti ne izgubi niti v odrasli dobi. Tudi crkljivi so ti psi, skoraj do onemoglosti. Pa nobene agresije ni v njih. Občutek imam, da bi se s tem, da jo naučimo neke hude agresije, bistveno bolj mučili, kot pa za hojo poleg ali odpoklic (ta je za našo havanko še posebej težek oreh).

Ker je to dolgodlaka pasma, je nujno potrebna nega dlake, kar vključuje kopanje, krtačenje, česanje, neskončen boj z zajedalci (ne vem, kje pobira vse te bolhe, doma razkužujemo stanovanje kot nori, pa nič...). Da bi dlaka ohranila ustrezno kvaliteto (dolga, mehka, rahlo valovita dlaka, sestavljena iz dveh slojev, pri čemer je podlanka zelo neizrazita), je treba uporabljati res kvalitetne preparate, ki pač tudi nekaj stanejo. A tak je ta pes. Dovoljeno je česanje, krtačenje, nikakor pa ne striženje in trimanje. Striženje je dovoljeno (po standardu) le za dlako med prsti, ki zakriva blazinice. Barva dlake je pa sploh zanimiva: dovoljeno je vse od čisto bele (to je redkost) do črne, preko tobačno rjave, svetlo rjave, rdeče rjave, sive... Naša psička je zelo zelo svetla, skoraj bela, a z rahlim krem odtenkom ob straneh in na ušesih, kar je bilo ob njenem rojstvu opredeljeno kot zlata barva (hja, vsake oči imajo svojega malarja). Iz literature pa tudi izhaja, da lahko havanski bišon z leti barvo dlake tudi spremeni (verjetno do določene mere, morda se to meri v odtenkih, ne vem).

Čeprav psi te pasme niso nagnjeni k nobenim posebnim obolenjem, nam je vzreditelj priporočil, naj našo psičko hranimo zgolj z visoko kvalitetno pasjo hrano v obliki briketov (z obilo vode na razpolago), saj bodo sicer same težave. Imel je prav. Tudi je predlagal, naj k hrani dodajamo preparate za boljšo prožnost sklepov (glukozamin-hondroitin sulfat) in da naj pazimo, da psička ne bo skakala z višine do starosti 14 mesecev. Skakanje pomeni: hoja po stopnicah (še danes jo nosimo po stopnicah, pa je stara 15 mesecev), skakanje iz stola, kavča, postelje, skoki na poligonih za agility itd. Namen: treba je počakati, da se okostje do konca razvije, saj bi sicer lahko tvegali deformacijo sklepov. No, tako vsaj nam je razložil vzreditelj.

Havanski bišon je torej primeren za družinsko življenje v stanovanju (sprehodi obvezni), čisto brez problemov je združljiv z majhnimi otroci, seveda ob pogoju, da se tudi otroke nauči, da je pes samostojno bitje, ki potrebuje svoj mir itd. Ob redni negi (tudi čistoča zob je važna) in pravilni prehrani lahko ta pes doživi visoko staros (cca 15 ali 16 let). Mislim, da je čisto mogoče v celem življenju psa veterinarja obiskovati le zaradi obveznih cepljenj... Upam, da bomo tako srečo imeli tudi mi.

V Sloveniji so psi pasme havanski bišon zelo redki, po nekaterih informacijah je pri nas nekaj teh psov, a v rodovni knjigi Kinološke zveze Slovenije je naša psička vpisana kot prva te pasme, tako da res lahko potrdim redkost pasme pri nas. Če te zanima, kako havanski bišon izgleda v živo, predlagam, da obiščeš mednarodno pasjo razstavo v Vrtojbi 8. novembra 2008, kjer bo naša psička tudi tekmovala.

Če te še kaj zanima, sem seveda pripravljena odgovoriti.

LP, spelamg.

[nezzek]

Ampak je ena prednost tega, da je pasma redka... hehe ... na razstavi zmagaš kot bi mignil!!

Ej ne govori, še predobro vem kako je to.., sem murko 2x razstavljala pa sva obakrat bili sami.. rezultat? CAC, CACIB, BOB

Seveda čestitke, upan da se v Ljubljani spet vidimo!

[spelamg]

PPetra, nezzek, hvala za čestitke! 

S Tajgo se nameravamo udeležiti razstave v Ljubljani, do takrat je še veliko časa, a tudi dela imamo ogromno. V mislih še kar obnavljam najine nastope iz Vrtojbe in opažam nekaj napak in pomanjkljivosti, tako da bomo sedaj začeli piliti prezentacijo. Pa seveda dlaka... ojoj...  Tu pa sploh ne vem, kako bo. Ker smo v obdobju med gonitvami, bo verjetno lažje spraviti dlako v red. Tajga je tako oguljena (za moje pojme, ker vem, kakšna "zna" biti), da me kar srce boli.  A čez cca dva meseca bo, upam, bolje.

No, na ljubljanski razstavi se gotovo vidimo. Upam, da ne pride kaj vmes...

[spelamg]

Hua, Ppetra, tole je pa ideja! 

Jaz sicer imam navodila od vzreditelja, da se za kvaliteto dlake dodaja nekaj, kar vsebuje omega 3 in omega 6 maščobne kisline (al kaj je že to), on celo propagira nek ameriški produkt, ki se ga v Evropi jasno ne dobi, zato uporabljam nekaj podobnega od Jean Peau-ja. A od teh oljčkov naši Tajgi noro poganja le ta ostra dlaka (je pa res, da se ji je barva zelo popravila...). Očitno ti preparati kar nekako delujejo, a težko rečem, na kaj vse vplivajo.

A bom vseeno poskusila s tvojimi predlogi. Bom kar telefonirala tja in naj mi povejo, kako je s tem. Pa da vidimo... Hej, mogoče se bomo morali izseliti iz stanovanja, ker bo Tajga sproducirala toliko dlake, da nas bo kar ven zrinila...     

[spelamg]

Tako. Danes sem Tajgo prijavila na ljubljansko razstavo psov januarja drugo leto. Tekmovali bomo kar na vseh treh razstavah, v soboto na CACIB in specialki ter v nedeljo na CACIB. Uf, to bo naporen vikend... A ugotovila sem, da se pes bolje obnaša na razstavi, če ima tam kaj početi - torej da se ves čas nekaj dogaja okoli njega.

Se vidimo!