Hvala vsem
povsod ga vidimo, povsod so njegove stvari, posteljice, dekce, dlake, ki jih pobiram in delam iz njih svaljke in jih svaljkam po cele dneve, posodice, vse nepojete stvari, katerih nisi mogel več pojesti. Spet hodimo v gozd po isti poti, iščemo te, slišimo te kako koplješ, Pika se ozira naokrog in te išče. A tebe ni, in te ne bo. Ampak tam kjer si, ti je lepše, nič te ne boli, nič težko ne dihaš, kot si to počel zadnje tri mesece, tačke imaš spet lepe in nič zatečene, tekaš naokoli, kar vidim te
...vse je tako tiho brez tebe. Solze ne nehajo tečt, komaj sem se malo k sebi spravila, da kaj naredim. Bolečina je tako velika, kot si bil za mene velik ti Buči
, in kar naj bo. Saj vem da se nekoč spet srečamo vsi, čakala bom na ta dan, in takrat bom najsrečnejša. Vzela te bom v naročje in nikoli več spustila. S tabo je umrl velik del mojega srca, ampak sem močna zate, in tudi bom, ker bi ti tako hotel. Ker si vedno tako pazil name, in mi nikoli pokazal da ti je hudo. Hvala za vse, Buči moj dragi, nikoli več ne bo tako lepo, kot je bilo s tabo. Odnesel si s sabo velik del mojega srca, pa ne samo mojega, ampak od vseh nas. Pogrešali te bomo vedno
Hvala ti Buči, res HVALA!
Tam kjer si, naj ti bo lepo, mi bomo vedno v mislih s teboj, dragi Bučko moj
Jana. Vse pravice pridržane.
