V ponedeljek bo šele en teden, od kar čakamo na rezultate, pa se mi zdi, da traja že celo večnost. Še en teden približno, sem velikokrat brala po forumu, kako je to težko čakat, sedaj pa preizkušam na svoji koži, in vidim, da je RES težko čakat. Pojavljajo se mi kar neke čudne sanje, dva dni nazaj sem celo hodila v sanjah po stanovanju, in "oponašala" svojo staro mamo, katera je bila zadnja leta demenčna. Fant je mislil, da se mi je že zmešalo, in bil ves srečen, ko sem mu zjutraj povedala, da se ničesar ne spomnim. Po moje ves čas nosim v mislih samo to, kaj če ima Buči raka, čeprav, ko berem vse živo, vidim, da on nima nobenih takšnih simptomov, se ne počuti slabo, skače, se igra, ni še nikoli bruhal, on je takšen, kot ponavadi. Nobenih znakov ni. Pa vseeno me kljuva vse skupaj v srce...kaj pa če...
čeprav sem v sebi prepričana, da bodo rezultati negativni, res sem popolnoma prepričana, samo še dokaz potrebujem. Prosim vse, držite pesti še ta teden zanj, pa pošiljajte v naš dom pozitivno energijo, ker sem prepričana, da bo to pomagalo
Bučitu pa sem pustila, da si skoplje novo jamo med sivko, se sploh več ne obremenujem s tem, kje mi bo kakšno rožo ven skopal, samo da njemu najbolj paše.
Pa ko ljudem povem zakaj ima povito tačko, me samo sprašujejo koliko je star, in ko jim povem, da ima 11,5 let pravijo, pa saj je to lepa starost, je že kar v letih, ampak ko pa ga pogledajo od blizu, pravijo da zgleda veliko mlajši, da ima tako mladosten pogled (kar je tudi res, njemu nič ne fali, je enak, kot pred tremi leti npr.), da je igriv, lep, negovan...zame je lepa starost pri psih 16 let in več (zame 11-12 let ni nikakršna visoka starost psa, O.K., odvisno od pasme), če je pes v dobri kondiciji, kar Bučko tudi je.
Danes sta bila sosedova otročka pri nas, in ko sta videla mene, sta takoj pritekla dol, in mi povedala, da sta danes že bila pri Bučku
in ko se peljemo čez vas, otroci kar vpijejo:"Bučko, Bučko se pelje!"
In Bučko se bo še dolgo vozil, v to verjamem.