Uau, Cats, kaj je luškaaaaaaaaaaan
, ful bi z mojim skupaj pasala
Hvala vsem
, greva pa 30.11.14 že v malo šolo
, ravno pravi čas je še, ker sem klicala na Kinološko društvo NM, pa so mi rekli, da bo tečaj šele marca. Moj bi bil takrat že 9 mesecev star
, in se bojim, da bi bilo že veliko zamujenega. Tako pa bo sedaj star 4 mesece ko bo šel v malo šolo. Komaj čakam
, naslednji vikend imava.
Kaj se nam je vse zgodilo...tretji dan, ko je bil pri naju je nekaj prinesel v gočku (hvala Bogu je meni pokazal). Jaz pogleam, in zagledam da je strup za podgane! Vrečka...
raztrgana, nekaj ven stresenega, nekaj po njegovih zobkih. Takoj kličemo veta, in smo šli tja. Dobil je neko kapljico v oko, da bi spodbudilo bruhanje. Baje bruha 90 kg pes po eni kapljici, no moj Bučko ni bruhal niti po dveh
. Spet tak pes, ki se bo celo življenje frajerja špilal
. Potem smo hodili vsak drugi dan po ampule, in to tri tedne. Prejšnji teden smo prenehali. Slab začetek, dober konec
Ima pa karakter kot moj prejšnji Bučko, čisto enakega.
Ful smo vsi zmešani nanj, verjet ne morejo ljudje, da ima tako mehko dlako. Kot puhec je
Pika ga ful tolerira, ful je potrpežljiva, ko ji dobesedno po glavi skače in jo grize. Sedaj se celo že ona sama v igro poda
, in se potem lovita in grizeta. Je pa zanimvo, da gre Pika na njegovo mesto ležat in potem on na njeno, in se potem zamenjata, to nista s prešjnjim Bučkom nikoli delala. Delita si.
Lušno nam je. Spet pohajamo po gozdu, spet imava z Damjanom vsak svoj povodec v roki, in spet smo štirje
, in spet ni več nobenega miru na sprehodih, se mi zdi da je že malo bolj po starem, kot je bilo včasih.
Jana. Vse pravice pridržane.
