Jora, hvala ti...

[fižolova župca]

Danes pri mojih ni šel nihče na sprehod. Kar gledajo se, pravijo...
Tudi jaz imam od daleč enak cmok - kot bi stala pred praznim pesjakom, vrtom, teraso...
Del vseh spominov je in verjamem, da prve res ne pozabiš nikoli.

Hvala vsem za sožalje.
Pustili smo jo na kliniki, naj ima vsaj tukaj svoj spomin: http://www.moj-album.com/album/13763952/

[Rossy]

Moje iskreno sožalje 

[majas]

....Midve sva se poslovili že pred slabim tednom dni. Vedela sem, da je zadnjič, a nisem nehala upati - mogoče dočakaš zimo, ko se zagotovo spet oglasim... (citat)

tudi ti nisi bila zraven? mene to še zdaj preganja in vedno se razjokam ko pomislim na mojo Lu. bilo je podobno - selitev v tujino, starši preveč navezani na psičko, da bi jo lahko vzela s sabo na Norveško... ko sem jo zadnjič videla, sem vedela da je zadnjič. na zadnjem sedžu avtomobila, Brniško letališče... dala sem ji lupčka, jo objela in se delala, kot da se kmalu vidiva... nikoli ne bom pozabila pri evtanaziji me ni bilo zraven - se je zgodilo preveč na hitro, da bi lahko priletela... sledila je ena taka ogromna praznina in žalost.... in še vedno traja...

Danes pri mojih ni šel nihèe na sprehod. Kar gledajo se, pravijo...
...
Del vseh spominov je in verjamem, da prve res ne pozabiš nikoli.

ne, ne pozabiš... pa s časom postane lažje... samo zakaj potem ravnokar jokam kot dež?

hudo mi je za tvojo psičko! maja

[kocka]

Iskreno sožalje.
Kot je rekla Maja, res je v uteho, če si lahko zraven.

[branka]

 

[lafi]

sožalje...

[fižolova župca]

Več kot dve leti, odkar te ni več...
Nočem misliti na obletnice, zoprna reč so, hočem pozabiti... a me že ves oktober vsak dan spremlja misel nate. Kul psička si bila. Res kul. Ena tistih, ki razumejo. Včasih E.T. pomotoma pokličem s tvojim imenom. Upam da ne zameriš. Tisti tvoj povodec hodi z nami v šolo, grd je, pa kaj, lepo je biti malo vraževeren... Še vedno mi je žal, da nisem mogla biti več s teboj. Da nisi smela biti noter, z nami. Še za več stvari mi je žal...
Vedno si vračala z dobrim, niti pomislila nisi na to, kar nekateri klatijo o tvoji pasmi. Namesto da bi nahrulila nazaj, si se izogibala sitnih psov, ograj, za katerimi so lajali... Obnašala si se kot kokica, ki ni nikoli odrasla. Vedno smo se hecali na tvoj račun- kako najbrž misliš, da si bel puhast pudeljček... Do pozne starosti si bila malo prifrcnjena, pa nežna, nežna in tako moja, od nas vseh. 
V šoli sem v soboto božala enega rotija. Kar prilepila sem se nanj. Vse od takrat nisem potipala te dlake. In spomini so spet prišli na dan...

[AngSeter]