Mi imamo končno Pocotesno ograjo
! To pomen non-stop žur za veverici in svaljkasta fanta. Da o ribniku, ki ga Poco redno obiskuje kot plavalec in potapljač sploh ne govorim. (da se po lokvanjih ne da hodit še ni dojel
) Končno se je znorel brez štrika, brez sladnega šrtika, brez panike. Tako sem vesela, da sploh ne znam povedat!
Ima pa ograjen vrt eno, khm, pomanjkljivost - to je zdaj postal Pocov teritorij - za čuvat z dušo, srcem in telesom. Se ga še kdo spomni, kake je zganjal v Horjulu, ko je prišel poštar, ali pa sosedov mulc na mopedu?
Bo že počasi dojel, da ni treba noret za ograjo, ampak, da se da mirno uživat na vrtu (čez kakih 15 let
).
Danes je pa zmagal poštar - se je ustavil, pomolili roko skozi špranjo v ograji in rekel "buci-buc" - hehe... Poc ni vedel kaj naj in se je pustil čohat in dajal lupčke.
Žal smo že nazaj doma. Tako so utrujeni, da so že kar smešni.
Fotk ni, ker ni fotoaparata...
Lp, Maja
Jana. Vse pravice pridržane.
