Živjo! Spet jaz.
Ne boste se me še znebili
- september je res moj mesec. Danes imam Rojstni Dan! TLI LETA sem stara. Počutim se pa veliko mlajšo, yeah.
Baje, da bi se morala že malo zresniti, ampak to mi tud na misel ne pride.
Rojstni dan sem preživela v vrtcu. Mislm kwa... Tale Moja tud za take posebne priložnosti ne more bit doma - a je to čemu podobno?! Zjutraj sem zato malo kuhala mulo, ker sem morala zeloooo zgodaj zgodaj in v trdi temi, hudem mrazu in po še mokri travi odskakljat v avto. Po mokri travi, lepo vas prosim!
Če to ni razlog, da pišem v Žurnal...
Ob prihodu v vrtec zato sploh nisem hotla dat lupčka za adijo, temveč sem se jadrno zavlekla na svoj nadomestni ležalnik (čez domačo postlo ga pač ni - še prej pa sem si demonstrativno obrisala tace v ta nobel tepih. Aja, pssst, tega baje neb smela povedat...
Nekaj mi je obljubljala, da me bo letos peljala na vegetarijanski piknik v Mostec. Piknik je bil jasno prestavljen zaradi dežja - pa kwa pol, če mal dežuje? - s prejšnjega tedna na danes in voilá - ta teden mi jo pa ona namest na piknik mahne za cel dan v službo.
No, in potem se privleče koza šele zvečer, vsa smrdljiva po neki kovinski škatli in jamra, da je utrujena. Nič ne bo - sem jo nagnala ven na 100 krogov in me je še kar ubogala. Jasno, kaj se pa to pravi. Na rojstni dan mora bit tako, kakor jaz hočem!
Ob prihodu domov sem ugotovila, da nekaj diši iz tistega mrtvega psa na kolesih. Ime mu je Kufer, kar je meni čist brezvezno ime - to sploh ni nobena pijača. Ampak uboga jo pa ful, ta bedak - brez besed skoz za njo leze...kdo bi razumel te čudne živalske vrste. V glavnem, iz Kufra je potegnila Šnicl!
Njam! V trenutku sem ugotovila, da pravzaprav ni tko slaba, pa čeprav se skoz potepa. Čakanje na seciran Šnicl sem ji zato popestrila s kratko operno arijo in poskočno cirkuško točko. Od sosedov se zaenkrat ni še nihče pritožil. Če se bo, bom uporabila pogled št.6 al pa 7. To ponavadi deluje.
Zdej pa ležim na kavču in prav počasi prebavljam že prej omenjeni Šnicl. Nekdo me čoha, pa nimam časa pogledat, kdo. Nekdo mi tud leži z glavo na trebuhu, ampak to je ziher ena od unih dveh wannabe-terierk. Teh sploh ne jemljem resno. Pa Moja mi je ravnokar rekla, da Me Ma Rada - to je pa fajn.¸
Cockta, Happy Dog
Jana. Vse pravice pridržane.
