Novorojenček in pes

[sammy82]

PetraS, http://www.cosmopolitan.si/forum/images/smiles/respekt.gif

http://www.cosmopolitan.si/forum/images/smiles/zustimm.gif

How-how, upam, da se boš odločila pravilno. Vsak lastnik psa, ki ima tudi otroke, ti bo povedal, da ni lepšega, kot gledat otroke in psa skupaj. Če bo pes ostal v stanovanju, pomeni "the begining of a beautiful friendship". 

Vsekakor pa, dokler imaš še čas, nauči psa, kje mu je mesto.

[Ajda]

Absolutno se strinjam s PetroS in Deteljico. Sama imam dva psa in dojenčico. Živimo v stanovanju  v bloku. Psa trenutno tako rekoč nimata moje pozornosti imata pa mojo družbo in v njej zadovoljno prespita dan. Skupaj gremo opoldne na sprehod, ostale sprehode opravi moj mož. Na voljo imam t.i. baby gate - (doma narejeno) ograjico, ki jo lahko postavim med katera koli vrata; s tem lahko psom omejim gibanje ne da bi jih izolirala od dogajanja v stanovanju.

Po moje bi bila najboljša rešitev, da psico odvadiš izsiljevanja pozornosti in jo obdržiš v stanovanju. Prepričana sem tudi, da ob upoštevanju določenih pravil (nekaj je napisano na začetku te teme), pes bolje sprejme novega družinskega člana (ali več njih), če živi skupaj z otrokom in družino, kot če je zaprt v pesjak izključen iz družinskega življenja.

[Barbka]

No, v primeru enega dojenčka bi se z vami strinjala.
Dvojčki pa niso en dojenečk. Niti dva majhna otroka drug za drugim.
Za uspešno" upravljanje" z dvojčki se potrebujeta dva človeka 24 ur dnevno; in ker ima ponavadi porodniško samo mama, to pomeni trije ljudje. NI šans, da se poleg skrbi še za psa.
Za to kužico bi bila optimalna rešitev drug dom (vse govorim iz izkušenj). How-how, mogoče bi res premislila o tej možnosti, čeprav je boleča, predvsem za vaju.

[Nanook]

Uh, jaz poznam tudi en "hud" primer, iz "izkusenj"; fantka cca. 2 leti narazen, vmes pa se mlada psicka (razturala 100 na uro). In presenecenje-nihce ni sel od hise. Za vse je bilo poskrbljeno, hm, super mama mogoce?

[bina]

Uh, jaz poznam tudi en "hud" primer, iz "izkusenj"; fantka cca. 2 leti narazen, vmes pa se mlada psicka (razturala 100 na uro). In presenecenje-nihce ni sel od hise. Za vse je bilo poskrbljeno, hm, super mama mogoce?

Nuki, tudi jaz nekaj podobnega: s tem, da je pes po cel dan v pesjaku Ven ga peljejo samo lulat in mogoče na kratek sprehod. A to je pasje življenje? Bi bilo bolje, da psa ne bi imeli

[Barbka]

Nanook - fantka dve leti narazen ni problema. Dva fantka, 1 uro narazen, pa. To vedo samo mame dvojčkov in kdor tega ni sprobal v živo, si ne more predstavljati

[damayanti]

samo nekaj....
Vse tiste  ženske  z majhnimi otroci  , dvojčki, trojčki  ( ali kolikor jih že je.), katere ste mnenja  , da zaradi  pozornosti majhnih otrok, ne boste  mogle primerno  skrbeti za psa - ga voditi na sprehode.
Ste že  slišale  za  ljudi-  mladostnike, kateri nimajo pogojev  , ali jim starši ne  dovolijo   imeti  psa.  Pa  bi jim  pes zelo veliko pomenil.
Dajte  oglas pred lokalno " štacuno", zmenite  se  za  neko minimalno plačilo  za  sprehajanje  psa.
Tako je namreč  rešila moja soseda( bivša)...  in ne boste verjele,  našle  so  se kar  tri dekleta  od  14- 16 let katere  so ji brezplačno  z največjim veseljem vsak dan peljale  psičko  na sprehod.  Psička  je prišla  domov tako utrujena, da je šla  samo jest in na svoj prostor  mamica  sploh ni vedela  da je tam(  toliko moteča je bila)
In  še ena stvar  glede  te  psičke.....( zelo zanimiva)
Mamica( soseda) je po    drugem porodu  , namreč hudo  trpela  za  poporodno depresijo...     škoda,  da ni članica  tega foruma,  bi vam vsem  povedala  kako  je  s  pomočjo  psičke  prišla k sebi.(  pobrskajte  malo po statistiki-  veliko jih trpi  za  tem problemom ...  največkrat še celo  mamice  dvojčkov-  kateri so  prvi otroci )
Razvajenega psa( zaradi  svoje krivde), dajat,  drugam , ali    ( bog ne daj)  uspavat,  je  pa....
kaj  boste potem otroke tudi  dale  proč  čez  tri leta  ko bodo  ratali  nemogoče razvajeni?

[Primavera]

  Pozdravljeni!

Na vaš - naš pasji forum sem se obrnila, ker iščem vaše izkušnje in ideje.
Z možem imava labradorko, ki skupaj z nama živi v stanovanju že leto in pol. Imava jo rada, je pa res, da je precej zahtevna in kar naprej lačna... (kateri labby pa ni ). Večkrat izsiljuje pozornost in sprehode. Sama jo poskušam večkrat ignorirat in sem pa tja pomaga... sicer pa večkrat "joka", tako, da imaš občutek, da se ji godi največja krivica na svetu... samo zaradi pozornosti.

Sedaj pa sva prišla ob novo oviro... pričakujeva prvega otroka, pravzaprav 2 in sva razmišljala, da bi dala psičko na pomlad v pesjak. Tako, da ima njeno mesto za pesjak že pripravljeno in to jesen jo dajeva enkrat za pol ure drugič za 3 ure v pesjak, da se malo navadi bivanja v njem. Čez zimo bo seveda notri.. ker nimam srca postaviti psa ven na zimo

Sedaj pa me zanimajo vaše izkušnje, sploh tistih, ki ste dali psa v pesjak ko so bili že malo starejši... kako se je obneslo... Pa kako ste to izvajali. Jaz jo peljem v pesjak in ji dam notri briketek in jo malo počohljam. Vedno ko pridem imam zanjo zopet nagradico, da ve, da vedno ko pridem imam nagrado, ker je bila pridna... Zadnje čase pa se mi zdi, da je začela lajati v prazno.. kaj narediti... Saj bo čez zimo notri, a kaj bo spomladi, ko bo zunaj večino časa???
Pa bi vas prosila, da se vzdržite raznih pripomb o temi, da mora pes iz hiše ker pričakujemo otročka... in da ga s tem degradiramo. Našo kužico imamo res radi in je ne bi dali stran zaradi naraščaja, a delo z otročkom zahteva celo mamico in res ne bom našla še časa, da se poleg otročkom posvečam še kužici. Seveda bo tu priskočil mož in jo pedenal kot sedaj!!!

hvala za vašo pomoč, Pesjanarka 

Joj, kako me razkurijo takale pisma in vaša psica se mi že zdaj smili, saj je očitno, da ji ne nudite dovolj sprehodov. če bi ji jih, nebi izsiljevala. In to tako nezahtevna in idealna pasma za otroke kot je labradorec!!! Za psa ni hujšega, da ga vtakneš v nek pesjak izven hiše. Saj tu itak ni logično, zakaj bi mu bilo tram bolje- dejstvo je, da bi bilo tebi lažje , ker psice nebi imela pred nogami, nebi ti bilo potrebno poslušati cviljenja, da jo vendar že pelji na sprehod ( sprehod za labradorca pomeni kakšno uro intenzivne hoje, tekanja za žogico ipd. in ne do prvega drevesa in nazaj. In to 3x na dan!!) Predvsem uvedi nek red že v času, preden se bodo otroci rodili. Psico zjutraj, opoldne in zvečer na pošten sprehod, po večernem sprehodu hrana, po jutranjem še kak priboljšek pa ne bo problemov. predvsem pa je ne izoliraj, naj bo vedno prisotna, ne pa ograjena ali celo zaprta daleč stran od dogajanja. Kako lahko brezsrčneži kaj takega naredijo svojim psom??!! Saj je rekreacija s psom vendar užitek ,ki omogoča dobro počutje . Zelo koristno je,m da ti bi priskočila na pomoč kakšna nezatežena babica, ki bi za kako urico na dan med enim in drugim dojenjem popazila na otroka, ti pa bi medtem skočila na sprehod s psico- namesto, da se boš smilila sama sebi v poporodni depresiji. tako nekako kot sem naoisala, je naša soseda rešila problem dvojčkov in psa- pa še možek se je rekreiral, je celo povedal, da mu prav paše kakšna urica do dve na dan , ko je lahko sam v miru s psom v gozdu in si polni baterije, dretje malih drekačev je lahko namreč sila naporna reč....