Uspavanje - kdaj?

[Cats]

Mah, LISA, brala je tole in videla, da je malo pretiravala zadnje čase

Vesela, da je bolje. Želim vam še veliko kvalitetnega skupnega časa

[sanco1a]

Zanimivo, ja, ko sem se s to idejo vsa histerična prvič  pojavila pri Sančotovi  veterinarki (ki jo, sicer, zelo cenim), je bilo njeno prvo mnenje, da pretiravam in da gre verjetno za starost - morda celo kap. Šele po treh tednih so testi pokazali, da sem ciljala na pravo stvar. Medtem se je psu  včasih slabšalo in občasno  tudi malo izboljšalo. Ko so prišli izvidi, sprva sploh nisem verjela, da je res.

[miskica]

Lahko se. Pri taščinem psu se je kazala kot občasno šepanje, nikoli na isto tačko.

[Bambi]

Mateja_h, preberi Sambovo zgodbo od lanskega novembra naprej KLIK. Beri vse, kar je od linka naprej zapisala Bambi. Ne bom lepila njenih slik sem, bom pa prilepila eno, ki je bila posneta na agility tekmi, konec letosnjega junija v Domzalah. Lahko samo recem - bravo Bambi in bravo Crna smrt


Črna smrt Sambo spet na sceni

Zakaj sem šla ravno danes prvič v življenju gledat tole temo? In videla tole? 

Ne morem še enkrat napisati svoje izkušnje, najdete jo v tmi o belgijcih, lahko pa povem, da je nastopila očitna razlika od trenutka, ko sem mu povedala, da se ZAME ne rabi več trudit, naj se sam odloči, kaj želi. Zame je naredil že dovolj... Ali je razlika res bila ali sem jo šele takrat uvidela, ko sem bila nanjo pripravljena (oz sem se v to prepričala), ne vem. Ampak tisti teden je bil drugačen.
...

Ai bo kdaj lažje?   

[Drejči]

Bambi,
dolgo sem jokala za Anukom. V nekem trenutku pa sem samo sebe vprasala kaj za vraga mi je ta pes naredil hudega, da jokam, ko se spomnim nanj. Nic hudega ni naredil, ker je bil vsak trenutek z njim nekaj prekrasnega. Sedaj se vedno nasmehnem, ko mi pride v misli in ga pozdravim, ko v mislih zagledam njegove jantarne oci, ki so me vedno tako pomirjale.

[Bambi]

Drejči, vem, kaj misliš  . Tudi sama sem se že spraševala to; ampak kot je omenila LISA - nisem si priznala, docela sprejela, da je preteklost preteklost. Ne živim dalje in dokler se sama ne premaknem naprej, se rana ne bo naprej zapirala, to vem. Pravzaprav sem se trudila in sem bila sredi tega koraka - ko me je doletelo še drugič. Na, pa že puščam  .
Enkrat bo bolje, moram verjeti, da bo. Ampak zaenkrat ni. Tako daleč sem, da se včasih že nasmehnem, če kje vidim kakšno fotko ali posnetek, se spomnim, kaj vse mi je dal, koliko lepih spominov sva ustvarila. A je to ob slabih dneh le opomnik več, kaj sem izgubila  . Nekoč bo slabih dni vedno manj, prevladali bodo dobri dnevi, prežeti s samimi lepimi spomini. Nekoč...

[Lanabela]

To sicer lahko počneš in se obnese, vendar samo v primeru, če pes zadnji konec težko uporablja zaradi starostne oslabelosti ali kakšne druge zadeve, ki sama po sebi ni boleča. Če pes trpi bolečine ( ki jih ne kaže nujno s cvijenjem, lahko tudi sope, drži uhlje nazaj...) pa tovrstna pomoč nima smisla.

[PikaPoka]

Imam samo eno vprašanje. Ali kkdo pozna kakega veterinarja v Lj ali okolici, ki bi prišel na dom uspavat psičko?
Vse možne preglede in zdravljenja smo dali čez, lečeča veterinarka je rekla, da nima več kaj narediti in da se bo treba odločiti, kdaj se posloviti.
Ker naša Belči od nekdaj ni marala vožnje in veterinarjev, bi ji radi prihranili dodaten stres in ji omogočili, da zaspančka doma.

Na eni izmed Lj klinik sicer pridejo, a le do 17.ure, kar pa je prezgodaj, saj bi bila rada oba zraven ....

Veste morda za koga/kakšno kliniko?

Hvala.
Pika