mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 21.11.2024 : 21:53:38

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Strani: 1 ... 5 6 7 8 9 [10] 11 12 13 14 15 ... 20   Dol
Natisni
Avtor Tema: Uspavanje - kdaj?  (Prebrano 88963 krat)
0 članov in 12 gostov pregleduje to temo.
Mateja_h
novinec
*
Sporočil: 7


WWW
« Odgovor #135 : petek, 24.07.2009 : 18:25:30 »

Napaka v predzadnjem stavku: namesto veterinarski bolnici je bilo mišljeno veterinarski zbornici
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #136 : petek, 24.07.2009 : 20:06:31 »

Jaz te nisem prav nič narobe razumela. Vtikaš se v stvari ki te ne brigajo. Sosedje psico zdravijo, če dobiva kemoterapijo je pod veterinarskim nadzorom. To, ali se tebi zdi prav da jo zdravijo ali ne, ni pomembno. Ko pride v tako situacijo se mora odločiti vsak sam. Že tako je dovolj težko, ni treba da jih potem še sosedje vlačijo po forumih.

Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #137 : petek, 24.07.2009 : 20:12:45 »

Jaz te nisem prav nič narobe razumela. Vtikaš se v stvari ki te ne brigajo. Sosedje psico zdravijo, če dobiva kemoterapijo je pod veterinarskim nadzorom. To, ali se tebi zdi prav da jo zdravijo ali ne, ni pomembno. Ko pride v tako situacijo se mora odločiti vsak sam. Že tako je dovolj težko, ni treba da jih potem še sosedje vlačijo po forumih.



Podpis. Najmanj, kar lastniki takih psov rabimo, je sranje - še dodatno poleg vsega. Danes sem 2x slišala, kako me ni sram, da tako GRDEGA psa vodim naokoli. Ne, me ni. Je pod veterinarskim nadzorom, boli je nič ne, operirana ne bo zaradi prevelikega tveganja, če komu ni povšeči, naj gleda stran. Je moj pes, je moja odločitev in bo moja bolečina, ko bo čas za to. Dajte se začet brigat za svoje zadeve.
Logiran
Mateja_h
novinec
*
Sporočil: 7


WWW
« Odgovor #138 : sobota, 25.07.2009 : 08:14:39 »

Bomo videli, kaj bo čas prinesel. Upam, da se vse skupaj izplača, če že mora dat to skozi. Vam pa sigurno javim, če bo ozdravela.

@ Yo: Ljubezen do psa ni pogojena z njegovo lepoto in je normalno, da te ni sram. Želim ti še veliko lepih trenutkov s svojo psico.
Logiran
delavec@amis.net
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.444


« Odgovor #139 : sobota, 25.07.2009 : 08:38:45 »

Ko gre za vprašanje uspavanje da ali ne bi jaz vedno poiskala več strokovnih mnenj. Predvsem zaradi slabih izkušenj enega od njih, ki mi je hotel mačko pred 4 leti dvakrat uspavat.Samo na podlagi tipanja trebuška je namreč trdil, da ima hudo želodčno ( ali črevesno bolezen, ne spomnim se točno), zaradi katere naj bi še nekaj dni umirala v hudih mukah. Še isti večer pa so pomagali splošni antibiotiki in po tednu dni je bila popolnoma zdrava, kar je še danes. Pa skoraj me je prepričal  Lips Sealed .
Logiran
moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #140 : sobota, 25.07.2009 : 08:46:46 »

Marsikomu se ne da skrbeti za bolnega psa. Ustrasijo se obveznosti in skrbi, ki jih neka bolezen prinese. In potem je najlazje reci matral se je, zato smo ga dali uspavati. V resnici je clovek tisti, ki bi se moral malo pomatrati, da bi psu pomagal, pa se mu ni dalo, ker lahko dobis novega v prvi vasi iz mesta.  Ce je pes bolan mu moras dati cas, da si opomore in vcasih traja to 2 tedna, vcasih 1 mesec, pol leta, vsekakor pa ne cez noc. Seveda ga med zdravljenjem tudi kaj boli, pa kaj, mu pac pomagas kolikor se da. Tudi nas boli, ce smo poskodovani in bolni. Nam ni nic bolje, ker znamo reci, da me boli to ali ono. Prav je, da se lastnik potrudi za psa. Cetudi to pomeni dni, ko ga kaj boli. Psi niso iz stekla in marsikaj prenesejo. Jaz bi se borila za svojo zival dokler bi  slo. Ne bi pa sla predalec. Kaj pa je to predalec, naj bi vedel vsak posameznik za svojega psa. Obsoditi nekoga, da dela narobe je narobe, sploh, ce ne poznas celotne zgodbe.  

Se pa strinjam z Liso, da je potrebno vcasih po se kaksno mnenje vec, sploh, ko se gre za zivljenje.
Logiran
jst
odvisnež
*****
Sporočil: 630


« Odgovor #141 : sobota, 25.07.2009 : 09:43:48 »

Mislim, da ste me narobe razumeli. Nisem rekla, da bi morali dati psico uspavati, ker je zbolela za rakom. Menim samo, da bi glede na njeno starost (ki je za to pasmo lepa starost) prizanesti z mukotrpnim zdravljenjem, ki vprašanje, če bo uspešno in omogogočiti čim lepši preostanek njenega življenja z lajšanjem morebitnih bolečin, ki bi se kasneje pojavile.


Nisem te narobe razumela. Te pa lahko vprašam, ali si prepričana, da bi, če bi pri 80 letih zbolela za rakom, odklonila kemoterapijo, če bi to bila edina možnost za podaljšanje življenja, in bi si želela umreti?
Logiran
Uma
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.309


« Odgovor #142 : sobota, 25.07.2009 : 09:58:38 »

Nisem te narobe razumela. Te pa lahko vprašam, ali si prepričana, da bi, če bi pri 80 letih zbolela za rakom, odklonila kemoterapijo, če bi to bila edina možnost za podaljšanje življenja, in bi si želela umreti?

Sicer ni letelo na mene, ampak bom vseeno odgovorila, glede na to, kar sem dala skoz s svojo taščo bi rekla ja, odklonila bi kemoterapijo, ker je umret z njo še veliko večja muka kot brez nje...
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #143 : sobota, 25.07.2009 : 10:11:54 »

Drži, Moonbeam. Splača se potrudit, se ne ustrašit tujih muk, pomagat, dat čas in včasih tudi malo brezglavo vztrajat, ko upanje že umira. Vendar pa jaz mislim, da pes kljub vsemu trpljenje dojema nekoliko drugače.

Žival ima na voljo ta trenutek - in to veliko bolj kot mi, ki iz njega kar naprej bežimo v preteklost ali prihodnost in se mu sploh ne znamo posvetiti. Žal pa se ji zato tisto, kar ni 'ta trenutek' t.j. prihodnost in pa stvari, ki so samo še v možnosti, pogojno uresničljive, izmikajo. Živali, ki umira, tako manjka upanje in občutek za prihodnost,, ki bi ji osmišljal njene muke. Ima nagon, ki ji govori, da se za preživetje splača borit, a ko ji nagon reče 'dovolj', ne vidi več razloga, zakaj bi se bilo vredno borit. Kljub temu, da z medicinskega vidika morda obstajajo čisto dobre možnosti ozdravitve. Tu je tudi glavna razlika med občutenjem trpljenja človeka in živali (zato dejmo rajši ne primerjat).

Tu smo pa na vrsti mi - naš razum mora nadomestiti to, česar žival nima, namesto nje smo dolžni pogledat v prihodnost in se vprašat, ali samo podaljšujemo bolečino, ali dejansko obstaja možnost za še kaj kvalitetnih trenutkov. Tu je treba biti pošten, pomagati dokler le gre, potem pa tudi znati pustiti svojo bolečino ob strani.
Saj vem, tole je teorija, ko pa pride, smo pa vsi takole Cry Cry Cry...
Logiran
Pepsi
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.033



« Odgovor #144 : sobota, 25.07.2009 : 10:13:25 »

FŽ, ti pa zmeraj tko fajn napišeš!
Logiran

A home without a dog is just a house.
(Anonymous)
moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #145 : sobota, 25.07.2009 : 10:44:37 »

Vsekakor nisem primerjala. Zelela sem poudariti samo to, da boli in nas in zivali. Ja, zival marsikaj ne ve in ne pozna prihodnosti, zato jo pa mi in so v celoti odvisni od nas in nasih, mogoce vcasih sebicnih odlocitev. Seveda pes dojema trpljenje drugace kot mi. A je zato potem smiselno psa evtanazirat, samo zato, ker ne vidi naprej? Ne. Ni pa treba jokcat kako trpi med zdravljenjem, ker so sposobni marsikaj pretrpeti in preziveti. Seveda te boli in bi rad, da se cimprej pozdravi. Zato pa je potrebno opazovati psa in diagnozo, ki mu je bila postavljena in se potem odlocati. Seveda ni lahko. Ni pa za obupat, ker trpijo bolj kot mi in ker ne razmisljajo o prihodnosti tako kot mi.
Logiran
Mateja_h
novinec
*
Sporočil: 7


WWW
« Odgovor #146 : sobota, 25.07.2009 : 11:01:38 »

Je zelo odvisno od psihofizičnega stanja. Če se ne bi dobro počutila, bi vsekakor odklonila zdravljenje, ki bi še bolj načelo moje počutje in kvaliteto življenja. Odločila bi se za življenje, mogoče nekaj krajše, ampak bolj kvalitetno. Kaj mi pomaga kemoterapija, če me pol pokonča pljučnica zaradi oslabljenega imunskega sistema. Vsak dobro ve, da kemoterapija ne ubija samo rakavih celic, ampak tudi zdrave.

Raje vidim, da ima pes še pol leta kvalitetnega življenja kot eno leto trpljenja. Moj kuža je pri osmih letih zbolel za rakom mod. Odločili smo se za kastracijo, ki je bila hvala bogu še ravno pravočasna. Potem je še živel dolgih 7 let. Čisto možno, da je rak prišel nazaj in načel njegovo telo, da se mu je zdravstveno stanje zaradi tega poslabšalo (nisem dala psa obducirat, tak da ne vem kakšno je bilo točno zdravstveno stanje ob smrti). Moram rečt, da je imel 15 let kvalitetnega življenja in to je tisto kar šteje. Nikoli pa ga ne bi pri 15 letih mučila s kemoterapijo, številnimi operacijami (ko je večja verjetnost, da narkoze ne preživi), da bi mogoče doživel 15 let in pol.

PS. Kako lahko dodam sliko v profil?
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #147 : sobota, 25.07.2009 : 11:36:06 »

PS. Kako lahko dodam sliko v profil?

- Pravila na mojpesForumu
- Slike - vprašanja in odgovori
Logiran

Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #148 : sobota, 25.07.2009 : 11:58:26 »

Citat
Vam pa sigurno javim, če bo ozdravela.

Zanesljivo ne bo ozdravela. Smisel kemoterapije pri tako starem psu je doseči izboljšanje, ki traja od nekaj tednov do mogoče enega leta. rak pri psu ponavadi poteka drugače kot pri človeku. Veliko hitreje. Od postavitve diagnoze do smrti brez radikalnega zdravljenja traja ponavadi samo nekaj tednov. In za povrh teh nekaj tednov ni prav prijetnih.
Niso vsi raki enaki, niso vse kemoterapije enake in niso vsi psi enaki. Veterinarji trdijo, da večinoma psi kemoterapijo prenašajo veliko bolje od ljudi. Trdijo, da s kemoterapijo ne samo podaljšajo življenje psu, ampak izboljšajo kvaliteto življenja v teh zadnjih tednih.
Je pa seveda vprašanje smotrnosti - zakaj bi vlagal v starega psa toliko denarja, ko ga bo pa tako ali tako kmalu pobralo. Veliko lažje je reči, da se za 11(15, 17..) letnega psa ne da več nič narediti in ga po kratkem postopku pospraviti v skrinjo. Za prihranjeni denar pa si lahko komot omisliš novega.

Kakšen smisel ima podaljševanje pasjega življenja za nekaj tednov (mesecev)? Ne vem. Sama sem že kupovala dneve na smrt bolni psici (ni bil rak). Meni so se ti dodatni dnevi zdeli zelo dragoceni, zdi se mi, da psici tudi.
Logiran
Mateja_h
novinec
*
Sporočil: 7


WWW
« Odgovor #149 : sobota, 25.07.2009 : 12:34:38 »



Je pa seveda vprašanje smotrnosti - zakaj bi vlagal v starega psa toliko denarja, ko ga bo pa tako ali tako kmalu pobralo. Veliko lažje je reči, da se za 11(15, 17..) letnega psa ne da več nič narediti in ga po kratkem postopku pospraviti v skrinjo. Za prihranjeni denar pa si lahko komot omisliš novega.

Pri psu nisem nikoli šparala. Veterinar mu je podpisal ''smrtno obsodbo'' na podlagi njegove starosti ne da bi ga sploh pregledal, češ da tak ne more nič naredit. To me je prizadelo. Vem, da sem naredila vse, da je imel lepo in kvalitetno življenje. Ker se je njegovo zdravstveno stanje naenkrat drastično poslabšalo in je trpel, se je bilo treba poslovit in ne zato, da bi privarčevala nekaj evrov za morebitno zdravljenje. Po letu in pol še nimam drugega psa. Vem pa, da bom nekoč spet imela psa.
Logiran
Strani: 1 ... 5 6 7 8 9 [10] 11 12 13 14 15 ... 20   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines