Uspavanje - kdaj?

[bina]

Zivjo!

Upam, da tole ni samo provokacija   !

No, če misliš resno, potem je moje mnenje naslednje: to, da pes počasi ustaja in da je bolj len NI in NIKOLI NE BO razlog za evtanazijo (ker drugače bi lahko dala svojo še ne 1 leto staro bernardinko kar sedaj evtanizirat) . Vem, da na starost psi postanejo gluhi, slepi, ostanejo brez zob, pa še vedno lepo živijo. Saj ljudje na starost tudi niso hiperaktivni in bistri, pa jih nobeden ne evtanizira   .

Pes naj se toliko sprehaja, kot to njemu paše. Prehrano moraš njemu prilagodit (npr. če lahko grize trde stvari, potem mu dajaj senior brikete, drugače pa mehko, kuhano hrano). Druga stvar pa je, če je pes bolan, če ga kaj boli, če trpi. Takrat je smiselno razmišljati o evtanaziji, prej pa ne. Saj tudi veterinarji po zakonu ne smejo usmrtiti zdrave živali.

Pa še veliko lepih dni s svojim seniorjem

Lp Jana

[oks]

Sama sem imela nemškega ovčarja, ki je pri 10 leti zelo težko vstajal (imel je precej obrabljen sklepni hrustanec) in sem ga peljala na pregled od takrat naprej je dobival Consequin tablete (proti nadaljnji obrabi hrustanca), pol leta smo ga tudi vozili na fizioterapijo. Stanje se je kmalu izboljšalo...Čez dve leti (pri starosti 12 let) pa smo mu morali začeti pomagati pri ustajanju, tudi pri lulanju je padel, praktično mu je odpovedal zadnji del telesa... Najbolj me je prizadelo to, da je bil umsko popolnoma uredu, le malo bolj umirjen, pa sem se morala sama odločiti kdaj bo prišel čas za evtanazijo...Videla sem da trpi, ampak kuža mi je ogromno pomenil in sem ga še 1x peljala na pregled...Imel je ukleščen živec v hrbtenico in tako mi je veterinar sam svetoval, naj se čimprej poslovim od njega in mu olajšam trpljenje...
To je bila najtežja stvar v mojem življenju in tega resnično ne privoščim nikomur!

Želim ti še veliko lepih dni s tvojim mešančkom in ti svetujem: Dokler se ne pojavijo težave zaradi katerih bi kuža trpel, mu omogoči kar najlepše življenje...ti si edino kar ima!

[Noli]

Dokler je vsaj malo žara in veselja v njegovih očeh ne razmišljaj o evtanaziji. Mislim, da vsak, ki ima svojega psa rad, opazi kdaj je res čas za tako odločitev  .

Nikar se ne prenagli in če imaš resne pomisleke, ti svetujem da se dobro pogovoriš s svojim veterinarjem, ki ti bo zagotovo povedal katere težave psa so tiste, kjer res nima smisla. Po tem kar si napisal lahko še mirno uživata skupaj s svojim psom. In starost 12 let je res lepa  , ni pa razlog da ne bi mogel še kaki 2 leti živeti, nikoli ne veš  .

LP Noli

[Drejči]

Po opisu sodeč, je tvoj kuža čisto normalen pasji penzič   in ima še kar nekaj poti pred seboj.

Vendar, vprašanje ni odveč. Zelo težko je določiti mejo do kjer je pes normalen penzič in od kje dalje  se pasje življenje sprevrže v mučenje zaradi egoizma lastnika, ki se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da je prišel čas za slovo.

V naš dom je prišel starejši samojed (izbeglica), katerega (pri 12 letih) starostni znaki so bili enaki, kot jih opisuješ ti.
Po temeljitem posvetu z veterinarjem, smo mu občasno dajali tablete proti bolečinam (ne spomnim se več katere, ker je od tega minilo kar nekaj let). Kuža je dočakal skoraj 14 let.
Ko ni več mogel zadrževati blata, ko mu je vstajanje in gibanje postalo muka in je ugasnil lesk v očeh, smo vedeli, da je prišel čas.

[Chris]

Kdaj uspavati..... ko vidiš, da se pes muči!

Naš prejšnji španjel je dočakal 14 let, s sklepi ni imel nobenih problemov, kondicijo je imel dobro, vse je bilo ok, razen malo slabše je slišal, postal je tudi bolj umirjen in ni se več oddaljeval od hiše. Ko pa je kar naenkrat začel bruhat in kašljat, potem pa PANIKA. Rentgen je pokazal da ima raka na pljučih in pa ugotovili so tudi, da ima oslabljeno srce in da se mu seseda zgornji del lobanje (strokovni izraz sem pozabil). Napadi kašlja so bili vse pogostejši in vse hujši, komaj je še dihal, odmikal se je tudi od svojega stalnega ležišča stran, na bolj odmaknjene in mirnejše dele prostorov, takrat smo vedeli, da je prišel čas  Vse to nenadno poslabšanje v slabih dveh mesecih Sledilo je najbolj žalostno obdobje v mojem življenju

Junior, dokler je še ok, bodi čimbolj intenzivno in čimveč z njim, v njegovi bližini, naj vam bo lepo, ko pa enkrat napoči čas, ko vidiš da se poslavlja, takrat mu stoj ob strani in ga pospremi na njegovo zadnjo pot.

[miskaaa]

Ja naša mešanka jer dočakala 22 let, veterinar je reku da tolk stare psičke še ni videl )

[Teja]

Ne vem kako to, da nisem našla nič o evtanaziji, razen v temi o raku...

Po tednu dni od nesreče moje najstarejše mrcine sem se odločila, da malce podebatiram z vami.
Izjava ''pametnega'' soseda: ''A sedaj jo boste pa uspavali?'' me ni presenetila, pričakujem še več ''pametnjakovičev''  Pravi, da sedaj pes TRPI!!! Ja uboga moja mrcina, kako sem kruta, kajne?! Jo kar pustim da trpi, ojej!

Tori si je namreč zdrobila komolec prednje noge. Jo sedaj zato uspavam
Operacija ni možna, ker ima tudi starostne izrastline na sklepu... Preostane le dvoje: čakanje in upanje na bolje ali evtanazija.
V primeru, da je Tori bernardinec in živim v 4. nadstropju brez dvigala bi se zelo zamislila. Ker pa imam le nekaj stopnic in psico lahko (sicer z vso močjo, kar jo premorem ) po stopnicah nesem...
Poleg tega vsak dan lepše skaklja po treh tačkah. Ko pride v sobo, si vzame svojega ježka, se butne na tla in se sama s sabo igra... V njenih očeh se iskri volja do življenja.
Uboga psička, če bi bila sosedova, ali pač?!
Moje mnenje do evtanazije je, da je zadeva neizogibna v kolikor pes več ne more hoditi, jesti in zunaj opravljati potrebe. Dokler pa bo še skakljala okoli, bila živahna (pred nesrečo se je kljub svojim 12,5 letom lahko sprehajala tudi 2 uri!!!), požrešno jedla in pridno lulala in kakala...
IMAM PRAV?!

Teja