mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 21.11.2024 : 21:41:35

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Strani: 1 ... 3 4 5 6 7 [8] 9 10 11 12 13 ... 20   Dol
Natisni
Avtor Tema: Uspavanje - kdaj?  (Prebrano 88948 krat)
0 članov in 7 gostov pregleduje to temo.
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #105 : nedelja, 07.06.2009 : 22:37:15 »

Ja, bom napisala. Drugače pa Bonijeva diagnoza je kongestivno popuščanje srca. Imel je tudi vodo na pljučih, ampak se mu je precej izboljšalo že po treh dneh na tabletah Edemid (ko so mu še enkrat slikali pljučka in srce, so ugotovili, da nima več velik vode). Dobiva pa še Tritace in v Italijo bomo šli po Vetmedin.

Lp, Sara
Logiran
Mateja_h
novinec
*
Sporočil: 7


WWW
« Odgovor #106 : nedelja, 19.07.2009 : 08:25:17 »

Pozdravljeni!

Včeraj sem zvedela, da sosedi vozijo svojo 11 let staro psico pasme bernardinec na kemoterapijo. Bila sem naravnost zgrožena, saj menim da psu te starosti in te pasme ne moreš toliko podaljšati življenja, kolikor mora zdaj trpeti zaradi zdravljenja. Tudi prejšnjega psa niso dali uspavati (pa ni mogel več hodit, zadrževati urina ipd.) in so čakali, da je umrl. Najhuje pa je to, da se izpostavljajo  v medijih kot  borci proti mučenju živali. Ne pravim, da bi morali psico takoj evtanazirat, ampak menim, da bi morala čas, ki ji je ostal do konca življenja preživeti čim lepše, ne pa hodit na mukotrpno zdravljenje, za katero ne vemo, če bo kaj pomagalo.
Sama sem pred letom dni morala dati uspavati svojega  15 let  starega psa (sibirski husky) in vem kako težko je to. Še težje pa je gledat, kako žival trpi in ji ne moreš več pomagati.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #107 : nedelja, 19.07.2009 : 09:31:25 »

Zame je meja tam, kjer se, ko že spet greš od veterinarja z novimi zdravili in novim (morda tudi lažnim) upanjem, vprašaš: 'Zame ali zanj?'

Če je odgovor ta prvo, si se dolžan obrniti nazaj in narediti, kar je potrebno in pošteno.
Časi, ko je bil pes zgolj delovno živinče, so mimo. Žal je danes sem ter tja kakšen točno to - v smislu tešenja čustvene lakote lastnika ali lastnikovega bega pred bolečino - pa naj to žival stane kolikor hoče. Dolžni smo skrbeti zanje - zaradi njih, ne zaradi nas. Tudi ta, zadnja pot, mora biti v tem smislu.

Odločitev o kemoterapiji je kar dosti, ali so upravičene je takole na splošno težko rečt. Bo pa tvoje mnenje sosedom verjetno zelo težko povedat oz. ga verjetno ne bodo hoteli slišat.
Logiran
jst
odvisnež
*****
Sporočil: 630


« Odgovor #108 : nedelja, 19.07.2009 : 12:02:01 »

Pa dajte no!
A ste že bili ob človeku z neozdravljivim rakom, ste morda videli, kako ga izžemajo kemoterapije in bolečine, a se KLJUB TEMU oklepa življenja? Kako si sploh drznete presojati o tem, ali je ravnanje vaših sosedov (!) do njihovega prijatelja in spremljevalca pravilno ali ne?! Prepričana sem, da ravnajo po svoji vesti in svojem prepričanju. Kdo ste pa vi, ki si drznete soditi, da življenje njihovega psa ni več nič vredno? Bog? Oh, moj poklon, še dobro, da obstaja kdo, ki je vseveden in ki to tudi pove. Tako da nam, navadnim smrtnikom, ni treba razmišljati in se ubadati s težkimi vprašanji življenja in smrti. Naj vsi kar svoje sosede vprašamo.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #109 : nedelja, 19.07.2009 : 12:43:25 »

Jst, svoja vest in svoje prepričanje je lahko sem in tja tudi varljivo. Poglej malo okrog sebe. Ni nujno, da v tem primeru je, ampak lahko pa je.
In še nekaj, če se pri zdravju živali zanašamo na božjo voljo jih mnogo lahko počasi umira - tako kot bi v naravi, par dni ležanja v lastnih izločkih, brez hrane in vode, ko se ne morejo več dvigniti in si jo poiskati... potem pa pride tista naravna smrt, ki se ti zdi edina ta prava.
Ne presojam o konkretnem primeru, ker ga ne poznam, ampak daj prosim uberi malo bolj umirjen ton!
Zame, kot rečeno, pa je vprašanje le, ali to delam zanj (za psa) ali pa izključno zase.
Logiran
Teja
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.854


« Odgovor #110 : nedelja, 19.07.2009 : 13:00:12 »

Meni gredo pa pošteno, ampak res HUDO pošteno na živce tisti, ki svojega psa dajo uspavat, ker je pač zbolel ali je že prestar, a še vedno normalen ipd...
Ker da slišim takšne blesave stvari, da je pes zbolel in so ga dali uspavat, ker je bil bogi, veterinar pa takoj 100€ pokasira, mi gredo konkretno na bruhanje!
Res je, da tudi prestopanje meje sebi v prid namesto psu ni ok, vendar mislim da je veliko več takšnih kot sem jih opisala zgoraj.
Logiran
jst
odvisnež
*****
Sporočil: 630


« Odgovor #111 : nedelja, 19.07.2009 : 13:02:51 »

Fižolova župca, moj zapis ni bil namenjen tebi, ampak Mateji_h, ki si je vzela pravico, da razsoja o vesti in dejanjih svoje sosede.
Niti slučajno nisem nikjer zapisala, da naj se "zanašamo na božjo voljo", kar mi povsem napačno pripisuješ. Pravim pa, da si neka Mateja ne more vzeti ekskluzivne pravice, da razsoja o tem, kaj je v določeni situaciji pravilna odločitev. Moj odgovor je bil namenjen njej, zato je tudi ton tak, kot je. In ne, ne bo bolj umirjen do ljudi, ki menijo, da poznajo vse odgovore.

Pa tudi jaz ne poznam konkretnega primera - in sploh ne gre za to. Gre za težko odločitev in za vprašanje, na podlagi česa jo sprejeti. Tvoj argument spoštujem in se tudi strinjam z njim. A tudi če se ne bi strinjala: eno je razpravljati o tem, kaj so tvoje etične norme in na podlagi česa bi se odločila ti, drugo pa je vsiljevati svoje mnenje nekomu drugemu oziroma se postaviti v pozicijo boga, ko smo od situacije oddaljeni toliko, kot je neka Mateja od sosedovega psa.

(Skratka, moja polemika ni polemika s tabo, ampak s tistimi, ki se imajo za boga ali njegovega zastopnika. Ti in jaz sva le človeka.  Smiley )
Logiran
Vixen
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.804


« Odgovor #112 : nedelja, 19.07.2009 : 14:02:30 »

Tri možnosti so:
1. Psa damo uspavat prezgodaj, čeprav bi mu s pravilnim zdravljenjem lahko še omogočili nekaj kvalitetnega življenja.
2. Psa damo uspavat ravno v pravem trenutku.
3. Psa predolgo umetno držimo pri življenju, čeprav ima od tega samo trpljenje.

Linije med temi možnostmi so tako tanke, da jih včasih še lastnik, ki psa dobro pozna, nehote prestopi - kaj šele sosedje. Jaz se bom, ko bo prišlo do tega, zanašala na mnenje veterinarja, ki mu bom zaupala, in pa na svoj občutek o tem, ali ima moj pes še voljo do življenja ali ne.

Torej - jst, moj podpis. Smiley
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #113 : nedelja, 19.07.2009 : 14:52:32 »

Mateja_h, preberi Sambovo zgodbo od lanskega novembra naprej KLIK. Beri vse, kar je od linka naprej zapisala Bambi. Ne bom lepila njenih slik sem, bom pa prilepila eno, ki je bila posneta na agility tekmi, konec letosnjega junija v Domzalah. Lahko samo recem - bravo Bambi in bravo Crna smrt Smiley


Črna smrt Sambo Smiley spet na sceni
Logiran

moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #114 : nedelja, 19.07.2009 : 14:58:53 »

Tema brez odgovora, če mene vprašate. Prav zaradi tiste tanke linije, o kateri piše Vixen. Jaz sem bila absolutno proti uspavanju psa, pa ne zaradi nekih verskih vzgibov, ampak se mi je pač zdelo, da mora veljati nek naraven konec, in v to sem bila prepričana. DOKLER. Dokler se ni zgodilo, da psički po treh operacijah in zdravljenju ni bilo več pomoči. Podrobnosti ne bom opisovala (priznam, da bi jih ker bi mogoče komu pomagale, če to ne bi bila moja psička, ampak iz še vedno trajajoče ljubezni in spoštovanja do nje ne morem), vendar sem na določeni točki in po posvetu z njenim veterinarjem sprevidela, da je prišel tisti trenutek. Kdor je to dal skozi tudi ve, kako je to hudo in kakšni občutki se porajajo še leta kasneje, pa vendar mislim, da sem se odločila pravilno. Se pa po štirih letih še vedno ne počutim, da bi komurkoli lahko solila pamet, kar se tega tiče, niti da bi neznancu o temu svetovala, niti slučajno. Mislim oziroma upam, da vsak, ki ima svojo živalco iskreno rad, ve kaj je kdaj potrebno narediti. Pa vendar, na koncu ostane tisto prekleto vprašanje: kaj pa bi ona naredila, če bi lahko odločala?
Vprašanje bo ostalo dokler živim.
Logiran
kaja
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #115 : nedelja, 19.07.2009 : 16:52:18 »

Mateja h, sem v situaciji, ko me raznorazni sosedi, znanci, celo popolni tujci sprasujejo oz. mi ze kar predlagajo evtanazijo za mojo zelo staro psico. Povem njim in zdajle povem tebi: evtanazija je odlocitev lastnika, skupaj z veterinarjem. In ne odlocitev kogarkoli drugega! Torej v konkretnem primeru je to stvar lastnika bernardinke in ne tebe.  Roll Eyes

Sama sem zgrozena nad ljudmi, ki se vtikujejo v osebne in to zelo bolece zadeve.  Lips Sealed
Logiran

Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #116 : nedelja, 19.07.2009 : 16:53:10 »

Jaz se strinjam z jst, mislim da če je veterinar svetoval da se psičko zdravi, potem je očitno še upanje. Sicer pa, tudi čudeži se dogajajo in morda bo ta psička še živela leto, dve in iz svoje situacije lahko rečem da ko je pes enkrat bolan si hvaležen za vsak nov dan ko si z njim. To je moje mnenje.

Kaja, podpis!
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #117 : nedelja, 19.07.2009 : 16:58:25 »

Meni so tudi sosedi rekli, z Bonijem je pa konec, ko se je dvakrat zgrudil na tla, pa poglejte ga zdej, z nami gre na morje, uživa in s pomočjo zdravil živi tako kot je preden je zbolel.

Drugače pa se 100% strinjam s Kajo!
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #118 : nedelja, 19.07.2009 : 18:20:53 »

Kako lepo bi bilo, če bi se Mateja in njim podobni  nehali praskati, kjer jih ne srbi.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #119 : ponedeljek, 20.07.2009 : 09:06:07 »

Meni pa odkar sem se vrnila v domovino, ko gledam mimoidoče pesjan(arj)e, nekaj manjka.
Na Nizozemskem, tudi v Belgiji, je povsem normalno, da ljudje 'sprehajajo' naokrog pasje vozičke. Ogromno jih je in razen res velikih pasem v njih sedi prav vse mogoče. Pasji starčki raznih barv in oblik, betežni a očitno zadovoljni. V Sloveniji opažam mlade in zrele pse, stari pa kot da so kar nekam poniknili. Predvsem na deželi je to še bolj opazno. Bi rekla, da to kaže na neko splošno stanje duha - spoštovanje življenja (živalskega pa sploh) je pač na zelo nizki ravni, kar je zame osebno strašljivo. Žival je očitno še vedno orodje, ki je koristna le, dokler nečemu služi.

Mi je pa ravno tako nesprejemljivo ne pustiti oditi, samo zato ker boli nas. In ne, odločitev o življenju in smrti zame ni samo osebna stvar lastnika in veterinarja (zakonsko seveda je, moralno pa o tem menda lahko sodimo), čeprav je za skrbnika psa lahko zelo boleča. Bi lahko bila osebna stvar, če bi vsi veterinarji in lastniki ravnali pravilno - pa žal ni tako.
Logiran
Strani: 1 ... 3 4 5 6 7 [8] 9 10 11 12 13 ... 20   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines