Hojla!
No pa smo odšli domov. Ne vem za koga je bilo bolj naporno... zame ali za psičko. Pot domov je bila... neprijetna. Sem pošteno morala očistiti avto. Definitvno, pa je za kosilo jedla makarončke
ampak nič hudega, bila sem opozorjena.
Ko se se vrata njenejga novega doma odprla, me je bilo še vedno strah reakcija fantovih staršev. Ampak tekemu cukrčku se tako ali tako ne bi mogle nihče upreti. Še v isti sekundi je bila lubica
in lubica bo ostala.
Zanjo zadeva ni bila tako prijetna. Naprej sta prišli dve teti, ki sta jo odpeljali. Pa vožnja, pri kateri nagaja želodec. Pa nov dom in ogormno ljudi. (Seveda je bilo potrebno VSEM prijateljem poslati MMS o novem družinskem članu)... Kmalu je utrujeno zaspala, kar sredi terase. Potem je sledil en sprehod...
Pepsi hvala, povodec obvlada in se iz samega strahu ne oddalji dlje kot 0,5 m
Mislim, da že ve, da če sem nekej blizu da ne bo hudega.
Potem lulanje zunaj, pa božanje in hvala... Spanje (smrčala je tako, da smo najprej mislili, da nam nagaja pomivalni stroj). Zjutraj sem na Pepsijino idejo vztala že ob 5ih in smo šli lulat. Tudi tokrat smo lulali zunaj... suuuupeeer
seveda je dobila priboljšek.
Ko je vztal še fantov oče je želela kakati, vendar je to prepozno ugotvil in en kupček smo danes že čistili
pa je prišla "povedati", da bi nekaj rada... no ja, se bo že naučil. (gospodarica je v tistem času zaradi rane ure odspala še malo na kavču)...
Torej Čipka je še prestrašena, je namreč prava mala bojazljivka, doma bi bili pa vsi samo okrog košare... Pa že je ugotovila, da je košara njen prostor kjer je varna
Slike na:
http://catjusa.moj-album.com/Ko ugotovim kako jih pripnem tukaj, bodo tudi tu
Jana. Vse pravice pridržane.
