Jana po pravici povedno mi je kar malo žal, ker je pri nas teh tekem zelo malo, mislim da je bila letos samo v Kranjski, meni je te pse parvi užitek gledati in pri tem opazovati mojega sibirca, ki je ob vsaki vpregi ki je pritekla mimo pokazal velik entuzijazem da bi se jim tudi sam pridružil...
Letos sem bila že drugič na tej tekmi in nasldenje leto bom zagotovo spet, zakaj čisto preprosto zato ker je tako lepo videti te pse v njihovem naravnem elementu še posebaj meni ljube sibirce, ko vidiš s kakim užitkom in veseljem se ti psi zapodijo po stezi, kako komaj čakajo da jih bodo vpregli in so pri tem zelo vokalni, kot da bi svoje musherje priganjali gremo gremo kaj še čakamo
Še posebaj so mi všeč tisti pravi polarci, SH, AM, AH.... (houndi in ostali ne toliko
) v bistvu njihovo gibanje - tek, kot da za njimi ni že kar nekaj km, znajo malce bolj razporejati in porabljati energijo, v očeh pa tisti sijaj, odločenost, veselje in čisti užitek, tako da lahko čisto mirno pozabiš da si v Kranjski in si mirno predstavljaš da jih gledaš kje na Aljaski
Ti psi ne rabijo veliko počitka vsaj pravi polarci ne, to zelo dobro vidim pri svojem (sicer se je zdaj z leti malček umiril), smo naredili en dober cca 5 - 10 km krog z biciklom, prišli domov, jaz sem bila morto on pa je po 5 minutah đže zahteval da se podiva po vrtu, greva na sprehod, tako da sva včasih take izlete kombinirala po kratkem počitku še z obiskom hriba v naši neposredni bližini in kako zmotna je bila moja misel jah no sej to ga bo pa zmatralo ja pa kaj še, med tem ko sem jaz samo čakala da se nekam počim in dvignem noge v luft, je moj pesjan veselo nakazoval da on bi šel pa še kam
Poleg tega ljudje pozabljajo še nekaj, na vseh teh dirkah so prisotni tudi veterinarji in če sem prav obveščena se tekme lahko udeležijo samo zdravi psi
, mislim da pse pred samo tekmo tudi prečekirajo (ne bom pa trdila)
Glede tekmovalnosti med njimi samimi, nekaj tega sem izkusila na svoji koži z mojim pesjanom, ok nekaj od tega je tudi znak da je zelo dominanten, vendar pa če ko se kdaj kje igramo in v igro vključimo tudi malo teka, mora biti vedno na čelu, pa ni važno ali tekmuje s kakšnim od svojih pasjih prijateljev, občasno z mano ali s katerim izmed mojih mlajših bratrancev, zgleda prav hecno kako fant to vzame resno in se ne pusti prehiteti, vedno čekira svoje nasprotnike in če vidi da se mu kdo nevarno približuje, pospeši in pri tem se še obrne nazaj z zmagoslavnim nasmeškom pa me dajte če me morate...
In ko se igra zaključi se pride za nagrado vedno pocrkljati k meni. Kadar greva tečt ob kolesu, po km dveh komaj še sledim njegovemu tempu, po večini ga samo še usmerjam, ga ja pa prav lepo gledati ko vidiš s kakim užitkom to počne s prav enakim kot takrat ko dela svoje kroge veselja ali pa ko divja po domačem vrtu