Župa

[ribjataca]

Župa je dopolnila prvo leto svojega življenja. Ker ni več otrok, je obiskala salon, kjer so ji "zmanikirali"  predolge kremplje ter jo sfrizirali, kljub temu, da ji niti ena dlaka ni stala postrani . No, potem smo ji na približni datum rojstnega dne (simbolično sva ga določili na dan mladosti) pripravili piknik in ji na žaru spekli "pasje" pleskavice. Vam povem, da je bila maksimalno navdušena nad praznovanjem .

Sicer pa mislim, da bo Župa kljub prehodu v "odraslo" pasje obdobje ostala še doooolgo hiperaktivna . Si je sama razporedila dan na čas počitka in čas aktivnosti. V dopoldanskem času  preleži v prijetnem dremežu ali pa stoji ob oknu s sprednjimi tačkami na okenski polici in koncem zavese na glavi (kot volk-babica v Rdeči kapici) in spremlja, v družbi s Pito, ki leži na okenski polici, dogajanje zunaj.. Skoraj nikoli namreč, ko je sama, nič ne ušpiči. Se pa zato bolj potrudi pokazati vse svoje vragolije, ko smo vsi zbrani. Takrat zahteva 100 % posvečanje njej, sicer. ... Napada Pito (ki jo ravno takrat tudi izziva ), odnese izpod noge copat in se podi z njim v gobcu po stanovanju, izpod Pite izvleče s končkom zobka dekico, na kateri leži, grizlja okrasne blazinice na kaču (pa jih ne preluknja)...ali pa na vrtu skoči na gredo s solato in se dela, kot da jo hoče izpuliti (pa je ne izpuli ali poškoduje) pri tem pa  pogleduje, če jo vidimo... Potem pa, ko jo skregam, vsa srečna skoči preko nizke ograjice zelenjavnega  vrta in prične s hitrostnimi dirkami ob živi meji. Zato je bolje iti na dolge sprehode, kjer se igramo z žogicami ali mečemo palice... Zadnjič mi je pomagala pri nabiranju travniških cvetlic in oblikovanju šopka. Utrgam rožico in se sklonim po drugo...Župa pa medtem odgrizne cvet ...in ko pogledam v šopek, so v njem v glavnem peclji brez cvetk...No ja, saj ima prav: "...kjer so, tam naj cvetijo..."

Po vsem tem se vsi veselimo nočnega počitka in o kaki nespečnosti ni govora. Utrujeni popadamo po "ležiščih" in se prepustimo nočni tišini in miiiru...Aaah, kako lepo....

[Patapižu]

Povezava md vama-patapižu in ribjataca mi pa ni jasna-lahko razložita? 

Jaz sem uradna skrbnica, ribjataca pa pomočnica.


P.s.: Skoraj bi pozabila omenit....Župa se več ne polula, ko pride kdo na obisk.

[ribjataca]

Sem že omenila, kako rada Župa spremlja skozi okno, kaj se dogaja zunaj.  Vse lepo in prav, ampak ji je ta "okenska" radovednost prišla v navado. Ko zunaj kdo zakašlja, ali kaj zašumi, ali se karkoli (včasih zaradi vetra) premakne, skoči naša Župa preko vseh ovir, potaca vse pod sabo (tudi moje skromno telesce), da ja ne bi kaj zamudila.
Pa ni radovedna le kar se tiče gledanja skozi okno: od znotraj navzven...
Zadnjič sva, kot vsako jutro, šli na prvi sprehod. Krasno zgodnje jutro. Razmeroma hladno pred neznosno vročino, ki nas je pregrevala v minulih dneh. Ker je v tem prehodu noči v jutro v ulici še vse tiho in mirno, jo spustim "na dolgo" in vržem pogled na sosednja okna, da vidim, kje se izza rolet že svetlika luč... radovednost pač. Ali moram samo jaz tako zgodaj vstajat, ker moram pred pričetkom službe prevoziti še 34 km?...Pa začutim, da se po vrvici bližam Župi. Torej se je ustavila. S sprednjimi tačkami prislonjena na okensko polico, ne vem čigavega pritličnega stanovanja. In z glavo med okenskimi podboji. Pa seveda s švigajočim repom. Gobček ji je migal v levo in desno, ko si je ogledovala prostor. "Halo, kje je kdo?" Ali pa je bil "kdo" in se je gibal po prostoru sem in tja. Ali pa je od prestrašenosti, ko je zagledal kosmato faco na svojem odprtem oknu telebnil na tla... Hm...
Rahlo sem povlekla povodec in zašepetala Župi, da se ne spodobi gledati v tuja stanovanja (ali nekaj podobnega) in pospešila, da sva se čimprej oddaljili.

Prav jim je, kaj pa imajo na stežaj odprta okna...

[ribjataca]

Ja, ko bi vsaj bila mala....Potem ne bi dosegla okenskih polic in ne bi stegovala svojega vratu v tuja stanovanja... 

[majas]

Ona je tut iz Škofje, a ne? Mi za vse te ta-firbčne izpade (ki jih je pri nas tudi malo morje) in ostale lumparije pravimo, da se je tega v Škofji Loki naučil... za stvari ki so ok, pa velja, da se jih je naučil v Horjulu ali pa od nas

[Patapižu]

...in vržem pogled na sosednja okna, da vidim, kje se izza rolet že svetlika luč...

...od koga neki le se je Župa tega nalezla!

Ona je tut iz Škofje, a ne?

Jap. S svojimi vragolijami me vsaki dan nasmeje .


Je pa začela (hoče) uveljavljat svojo voljo. Je kot mali razvajeni otrok (ko nekaj hoče in tega ne dobi, se začne metat po tleh, cepetat z nogami in na ves glas dret). S tem, da se ona ne meče po tleh, se pa dere/laja . Npr.: za ograjo čakava, da greva na poligon. Ve, da imam v torbici klobase. Vsede se tik pred mene in me gleda v oči, s smrčkom pa buta v torbico. Obrnem se vstran, ji rečem, da mora za posladek še nekaj nardit in naj počaka, ona pa prične "s cepetanjem" = lajanjem, hehe.....

[kobilica]

Ojoj, boga. 
Je stopila na kaj ostrega?