Župa

[kocka]

Njami, Župa. Jaz pa še NIKOLI nisem poizkusila pršuta.
Blagor tebi, ti verjamem na pogled, da je odličen 
Čao, Missy

[Patapižu]

Jo prepoznate?

http://www.mojalbum.com/zupa-zupa-v-zavetiscu-horjul_10842249_10842664_17529959.jpg

No, pa da ne bom samo slikic limala, sem malo pohitela (do točne obletnice je še par dni) z zgodbo, ki se je odvijala pred dvema letoma. Mogoče… mogoče pa bo koga pritegnila in se bo odločil posvojiti kakšnega kosmatinca iz zavetišča Horjul ravno v tem prazničnem času.



Odlomek iz Moje glave, str. žnj.

Bil je nekje takšen čas kot zdaj. Čas vrveža, vznemirjenja, pričakovanja, nakupovalne mrzlice, čas v katerem visi v zraku vonj pomaranč, cimeta in potice. V meni pa bolečina in žalost. Minila sta komaj dobra dva meseca, odkar je umrla moja Senca. Božični večer je minil tako kot vsako leto. Nič posebnega. Je bilo pa toliko bolj posebno božično jutro in dan. Z Joži pijeva jutranjo kavo in kar naenkrat vpraša:
Kaj je zdaj s tistim vesoljčkom? A je še v Horjulu?
Je, ji odgovorim.
In kaj čaka?
Na najin dom.
Menda včasih malo dramatiziram in hodim po oblakih. Ja, kdo pa ne?
Požirek kave mi je zastal v grlu in srce mi je poskočilo tako močno, da mi je pognalo vso kri, ki jo premorem, direktno v glavo. Od navdušenja bi najraje skočila tja do stropa, ampak ne. Ne smem pokazati preveč veselja, da si slučajno ne premisli in da ne gre kaj narobe. Hkrati pa me spet objame tista bolečina, ki nastane ob izgubi.
Se moram pogovoriti z Lili, ji rečem. In sva se. Najini pogovori so se vlekli čez celi dan, v odlomkih. V bistvu sem se pogovarjala sama s sabo ob gledanju njene fotke, zraven pa si brisala debele solze. Vse do večera, ko svečano najavim, da greva pogledat tisto Župo. Ampak samo pogledat, potem bomo pa videli kako bo. Brez obveze in pričakovanj.

Cin, cin, cin…Kličem številko, ki je objavljena na strani zavetišča in čakam, da kdo dvigne slušalko. Cin, cin, cin… Nič. Mogoče pa danes ne dvigujejo telefona, saj je praznik. Grem še enkrat na njeno stran, kot že tolikokrat prej v tistem času. Škofjeloška Župa. In berem: Za Župo fotkat rabim nekoga z obilo potrpljenja, ker ni pri miru niti malo (Smetka , Četrtek, 20.12.2007). Ni pri miru niti malo?! Hm, to je ja čisto nasprotje moje Lili! To rabim, si rečem. Nasprotje. Nočem takšne kot je bila ona. Nočem, da me karkoli spominja na njo, ker potem bom samo cmerala. Nočem in pika.
Cin, cin, cin…Spet držim telefon. Poslušam komad od Tine Turner, ki mi poje v uho in čakam, da zaslišim tisti – zavetišče Horjul, prosim. Jupijeeeej, oglasli so se! Ženska na drugi strani se mi zdi nekam zadihana. Verjetno jo motim sredi pohoda v strmi breg. (Zdaj vem, da sem jo motila pri delu. Pri delu, ja. Pri oskrbi vseh tistih, ki ostajajo. Čeprav je bil praznik.) Bom kratka, si mislim.
Dober dan, za Župo kličem…
………….
………….
Sledil je zapis: Župa je na poti v nov dom. Bod pridna, Štajerka (Smetka , Četrtek, 27.12.2007).

[luna7]

Še na mnoga in lepa leta! Res je bilo tole lepo prebrat.

[Cats]

Punce, jaz imam tukaj škatlo robčkov pri roki, če še katera rabi (razen mene)

Župica, pevka lepa

[Royalty]

Župa, čestitke !

[branka]

Punce, jaz imam tukaj škatlo robčkov pri roki, če še katera rabi (razen mene)

Jaz sem jih rabila...

[fižolova župca]

Župa, tako lepo si napisala!
Pici in FŽ ti želita še naprej toliko veselja s tvojimi in da ti tudi v prihajajočem letu ne bi bilo nikoli  treba bit pri miru !