No da vam še jaz eno zgodbico kako je moj husky postavil na laž nekega mojega kolega, ko mi je ob novici katero pasmo sem si omislila, poskusil oprati možgane čes kako sem si lahko izbrala eno izmed najbolj glupih pasem na sploh
, v smislu pasje blondinke v inteligenčenm kvocientu
. Glede na to da sem sama mnenja, da neumnih psov ni temveč se delijo na tiste, ki jim je učenje bolj ali manj v izziv. Naš Lars zelo rad opazuje svoje človečke kaj delajo in se sproti tako še uči, tako smo se nekega dne s kolegom spet dajala glede inteligence mojega psa, nakar je Larsu zgleda bilo vsega zadost in mu je zgleda želel pokazati, kateri od njiju je bolj pameten, nekako mu je uspelo da mu je potegnil vrvico iz rok in se lepo poskusil odpraviti po svoje, seveda ker sm ga imela na očeh sem poskušala to preprečit vendar mi ni uspelo, saj poznate tist njihovo igro ujemi me če me moreš
. Ko misliš da ga boš zagrabil, pa se malo da ne prevrneš na nos ko poskusiš zagrabit;D
. Pa mi je "pametnjakovič" rekel ti bom jaz pokazal kako se ujame "neumnega" psa
. Aha je bila moja edina misel, sem že kar vidla vnaprej kako bo film potekal
. Seveda je probal z vsemi znanimi triki od podkupovanja s priboljški do tistega ko sem mislila da mu bojo od dretja šle glasilke, kar pri Larsu seveda ni palilo, še huje pes se je ob vsakem kolegovem neuspehu usedel na rit nadohvat roke stran in se mu priželjivo režal v obraz
, ta njihov izraz sigurno poznate. Nakar je kolegu padla v glavo krasna ideja s kostjo ga bom dobil (ki jih Lars obožuje), jo je privezal na kakšen meter dolgo vrvico, seveda pri tem ni bil pozoren na psa, ki ga je zavzeto opazoval kaj počne. In nakar se igra mačke z mišjo začne, seveda je bil v tem primeru miš moj kolega
, lepo on vrže kost in jo vleče pred psom, Lars ne bi bil Lars, če je ne bi zagrabil, lepo se mu je pustil voditi bliže in ko je bil tik pred njim, je močneje zagrabil kost, povlekel in jo nato spustil, je blo prav zabavno gledat kako so se kolegu zamajala tla pod nogami in je pristal z zadnjico v blatu
. In da je bila zadeva še hujša, je potem moj pesjanar šel prav lepo flegma mimo njega, ga mal blesavo pogledal
, mu dal še moker poljubček, se vsedel poleg mene ki sem umirala od smeha in se mu prav nesramno zarežal v fris
Od takrat naprej ni nikdar več za nobenega huskya trdil da je to neumen pes. Kasneje sem še v knjigi nemške avtorice o tej pasmi zasledila, da je to pasma ki se celo življenje uči...
Jana. Vse pravice pridržane.
