kako odvaditi skakanje po ljudeh?

[Rainmaker]

Pozdravljeni!

Mi imamo pa 5 mesecev staro šarplaninko in je tudi precej skakala po ljudeh. Nismo jo še 100% odvadili skakanja,ampak je že bolje. Gre pa nekako takole,da preden jo spustimo iz boksa (je namreč zelo hiperaktivna) se mora usesti,ker drugače ne odpremo vrat. Isti postopek je,ko dobi obrok,čakamo da se usede,predenji ji damo hrano v posodo,pa za na sprehod enaka procedura... In počasi se odvaja skakanja,seveda jo pa vsakič pohvalimo.

[airedale10]

Naš Dix (mešanec z zlatim prinašalcem star 5 let, živi pri babici a sem skoraj vsak dan tam) je ko je bil mlajši zelo skakal, zdaj pa na kakor koga. Na sprehodu če srečamo ljudi ga držimo in ga ne božajo (ne mara da ga božajo tujci) in ne vleče, na nas pa stvar avtoritete: na mene sploh ne saj sem največ z njim in me najbolj upošteva, čeprav me včasih ni in je zelo skakal, na sestro le ko je zelo vesel saj je z njo malo manj kot jaz in se bolj cartasta in ne vadita in se učita tako kot z mano, na očeta in sestrično skače zelo, saj nimata neke avtoritete, na dedka pa skoraj nič. Sem mu pa vedno ko je skočil rekla ne in ga povlekla dol, če pa sem videla da se pripravlja na skok pa sem ga zaposlila s sedi. Veliko sreče pri odvajanju skakanja!

[Laetitia]

AndrazM mogoče pri tvojih psih to deluje, za svojega lahko trdim, da se na tak način nikoli ne bi odvadil skakanja.
Jaz sem ob srečanjih preprosto zahtevala, da sede in takrat je bil nagrajen (priboljšek, čohanje..).
Naučila sem ga tudi ukazov "gor" (se vzpne s tacami na človeka) ter "dol" (ima vse štiri tace na tleh). Če je kdaj začel skakati po ljudeh, sem pač zahtevala, da gre "dol". Potem je bil seveda pohvaljen in nagrajen.
Zelo hitro je pokapiral, da se ne sme skakati po ljudeh - v bistvu veliko prej kot večina ljudi pokapira, da psa ne smejo nagrajevati z božanjem, če skače po njih.

[Laetitia]

Skakal je kdaj pa kdaj v "procesu učenja". Potem je nehal 
Ne gre pri vseh psih s silo...moj se na uporabo sile odzove z ignoriranjem in z vztrajanjem. To je karakteristika celotne pasemske skupine, kateri pripada.
Trik gor-dol je po mojem tako kot trik glas-tiho. Ponavadi ga naučiš obojega, da potem lahko zahtevaš, da je tiho.

[fižolova župca]

... Jaz sploh ne uporabljam priboljškov, ker potem ne predstavljaš avtoritete ampak samo vir hrane... nimaš hrane, pes ne uboga (to se sploh pri požrešnih psih pozna )

To je res. Ampak samo, če narobe uporabljaš priboljške.
Ali drugače: če mahaš s kosom šunke in cviliš 'sedi', pes sede samo, kadar je navzoče mahanje s šunko.
Če je ista šunka nekje visoko na omari ali recimo v zaprti vrečki v rokavu in je le-ta posledica in ne vzrok za izvedeno vajo pa to ne drži.

Ali povedano v jeziku teorije, ki jo zagovarjaš ti - tudi pes v krdelu dobi nagrado za ustrezno vedenje - recimo sprejemanje s strani tropa, naklonjenost 'vodje' ipd. Ga pa jasno nihče ne prosi za tako vedenje s kakršnokoli vnaprejšnjo 'nagrado' še preden je sprejemljiv. Nagrada torej je del miselnega sistema psa in 'dela' brez stranskih učinkov ko je uporabljena kot posledica in ne vzrok.

Pravilno uporabljen priboljšek pa je pač ena od možnosti nagrade. Če ti je sitno mu dajat klobase, mu lahko daš tudi igračo, prijazen glas ali magari odsotnost cukanja, princip je pa isti. Vse našteto se da uporabit narobe - s cukanjem zagroziš prej (ali uporabiš jezen 'neee') in ne bo cukal, ampak ko ne boš grozil, tudi ubogal ne bo...

Nagrada je isto lahko sprehod ali kaj tretjega. In si spet pri istem šmornu - če nagrado-sprehod uporabiš napačno (recimo mahaš s fleksijem in ga na ta način moleduješ, da izvede neko vajo), je to narobe uporabljena nagrada. In če se fleksi nepričakovano prikaže ko že lepo sedi, je to pravilno uporabljena nagrada. Prav enak sistem kot priboljški, ki jih demoniziraš. Celo po malo trših teorijah imaš narobe - res je, da nekateri trdijo, da psa ne smeš pretirano hvalit, se mu smehljat, ga kupovat s priboljški, ampak ga mora sam vzrok-posledica pripeljat do tega, da se ON hoče vest na določen način (ne pa da ima občutek, da si to strašno želiš ti, on ti pa dela uslugo za katero ga za zraven še malo podkupiš). Ni pa res, da ne smeš nagrajevat. Moraš, ampak nepričakovano, nikdar vnaprej in vedno le tako, da si on želi nagrado dobit, ne pa ti jo dat. In to je cela umetnost, skrit vse klobase in ostro gledat pa ni.

Še o nagrajevanju - tudi tvoj poteg je v bistvu neke vrste nagrada (ker je nagrada preprosto princip vzroka in posledice), samo da je negativne vrste: 'pridnost' prinese nepoteg, skakanje poteg. Torej si ti v njegovem 'žleht' trenutku vir potega - odsotnost ugodja, nagrade. Fora pa je, da on točno ve, da ga cukaš ti, sploh ker težko verjamem, da si tako pozoren in tak stručko, da vedno pravi trenutek potegneš, ne zamudiš tistega odločilnega hipa itd.). Mislim, da si se prezasul s teorijami. Boš videl, ko pride nov pes, ni tako premočrtno jasno vse kot na papirju, ta prenese več. Psi so pa včasih čisto različni, po vzdražnosti, vztrajnosti, trmi če hočeš, pa po količini energije, prebrisanosti in načinu reagiranja na stres, obremenitve, avtoriteto kot jo po človeško razumemo mi... od pasme do pasme in od osebka do osebka.

Sori za roman, ampak tale nagrada me je zbodla .

[kocka]

Pri nas je absolutno delovalo da ni čohanjna, dokler pes ne da ˝sedi˝, ko smo prišli domov. Zdaj ji dovolimo občasno vzpenjanje po nas, vendar mora na komando takoj dol, če je skakanja preveč - ampak samo po nas, po tujcih pa ne. In deluje brez priboljškov, cukanja in vlečenja.

[Lanabela]

Pa saj je tako enostavno, da bolj ne more biti: pes skače, ker si želi pozornosti. Če želimo, da bo nehal skakati, dobi našo pozornost šele takrat ko neha skakati. Prosto ko pasulj. Je zgoraj napisanih nekaj zelo dobrih primerov - od tega, da psa počohaš šele, ko ima vse štiri tace na tleh, do tega, da ga naučiš trikca gor in dol, do tega da ga nagrajuješ za sedenje...........Vendar je treba vedeti, da je za psa pozornost vsaka naša reakcija, tudi tista, ki za psa ni prijetna: pes je dosegel svoje tudi, če se dereš na njega ali če ga cukaš za vrvico. Nekateri psi imajo raje "kazen" kot nič - zato metode po načinu AndrazaM pogosto ne obnesejo in imajo lahko celo obraten učinek od zaželjenega.