No, pa sem tudi jaz uspela prepričati lastnike, da se javijo v mojem imenu! Šefica se je že dolgo pripravljala, da to stori, pa se je zadnje čase precej ukvarjala z nikogaršnjimi mački ...
Ja, mački. Ko sem prišla v novi dom, sem okoliškim zverinam in zverinicam takoj dala vedeti, da tukaj okoli nimajo kaj iskati!
In sem imela mir. Potem pa šefica domov privleče štiri mačke in potem, ko tri odda, pravi, da bo zadnji ostal pri nas!
No, ker so zadevo organizirali tako, da se skoraj nikoli nisva videla, je kar šlo. Potem se je pa pojavil še eden!
In ker so se bližali hladni dnevi, ko ne bom več mogla biti dolgo zunaj, so rekli, da se bomo pač morali navaditi en na drugega.
Od začetka je bila kar kriza. Mačka! Sem se kar tresla, ko sem ju gledala, kako se sprehajata pred mojim nosom.
Tavečji se me je bal (ha, ha
), tamali bi se pa kar stiskal k meni! Mislm, mularija nevzgojena!
No, da skrajšam, počasi smo bili pod nadzorom skupaj, samo tista zadeva za na gobec mi je šla od začetka strašno na živce. Potem je pa enkrat niso našli (he, he
), so pa poskusili kar brez. In zdaj - se sicer ne stiskamo ravno z največjo ljubeznijo, sem pa ugotovila, da mačka nista nič groznega; včasih se ju da celo prav fino zezati; sploh tamali je potem tako hecen, ko je hud!
(Mi rečejo, da ne smem nagajati, pa si včasih vseeno ne morem pomagati.
)
Zdaj imamo nov "šport". Mačka igrata nogomet z lešniki, jaz jih pa potem pojem. Kaj, a da psi ne jejo lešnikov?
Moji so bili čez poletje kar veseli, ker zaradi mene veverice niso več kradle lešnikov.
Ampak, potem so me pa "ozmerjali" z veverico! Kaj, no, užitne zadeve ležijo na tleh, pa menda so zdrave za jest, jih bom pa ja izkoristila! Veverica pa res nisem!
Drugače se imam pa prav fino. Največjega človeškega mladiča vsaj dvakrat na dan peljem na sprehod, šefico malo težje spravim ven (saj se sama vleče za ušesa in pravi, da bo to treba spremeniti), pa vsi skupaj gremo tudi ven na sprehod. Čez dan običajno uživam na svežem zraku (zdaj sicer malo manj, ker je mrzlo - pa se nič ne pritožujem), poleti se počim tja, kamor mi paše - na sonce, v senco, si skopljem luknjo v zemljo ... Notri sem pa najraje blizu svojih, ker vedno dobim kakšen čohec, pa dam kakšnega lupčka ...
Pravijo, da je moja najljubša pozicija na hrbtu s taco na "gimme five".
V glavnem, se bom še oglasila. Pozdravljam vse, še posebej pa svoje horjulske kompanjone in še posebej Smetki pošiljam
.
Jana. Vse pravice pridržane.
