Zakaj producirati mladiče brez rodovnikov?

[sirtaki]

ja javno priznam, da bom tvegala tud najprej začetni bankrot na račun zaslužka k bo vsega konc....ker tokrat se pa nam več pustila "nategnt" pri postavljanju cene mladičev  in pri solastništvih

[bina]

bina ne vzet tega narobe ampak če se dobro spomnim si pred parimi meseci še pisala kako ima tvoja bernardinka slabe kolke, zdaj pa načrtuješ leglo z njo  

hmmm...ne vem, kje si iz mojega pisanje prebrala, da bo Bina imela mladiče O tem ni padla še nobena odločitev. Pa tudi, če jih bo imela (tukaj je velik ČE), bo vse po pravilih in z rodovnikom. Ker če psica ni dovolj dobra, da bi imela rodovniške mladičke, potem tudi nerodovniških ne bo imela

Poanta mojega pisanja je bila, da ni važno ali kupiš psa z ali brez papirji v obeh primerih moraš imeti BLAZNO srečo, da je s psom vse O.K.

Hja, to imaš pa prav. Šele sedaj ugotavljam, kako težko je pri nekaterih pasmah dobiti zdavega psa. Pa čeprav ima oh in sploh dobre starše. Ampak v nekaterih primerih so pa nerodovniški psi res bolj zdravi in lepši Včasih se tudi jaz sprašujem, zakaj dajem toliko denarja za rodovniškega psa, če je potem bolan?

Lp jana

[Jana]

Živjo!
Jana da ti razložim kako je bilo ;skoka niso rabili plačat ker imajo par,priznam ,ne vem kako so prehranjevali psičko v času brejosti jedla je brikete točno kakšne ne vem in tud kuhali so hrano,cepljenja so opravli in tud razglistli so jo imam knjižico,kotitev je potekala brez težav ,čeprav so bili ob morebitnih težavah dogovorjeni z veterinarjem za pomoč.Kar se tiče časa posvečenega mladičkom tema dvema ne manjka saj sta v pokoju in jima to krajša dneve in tudi v veselje jima je.Res nisem dobila napisanega seznama a ga tudi ne rabim saj je zdrav pes in to pomeni ,da vzreja tud ni tako slaba ,a ne.Naš pes ni stal le 10.000 sit ampak kar nekajkrat več a še vedno manj kot z rodovnikom.Ne trdim,da je vredu kupovat od vsakega nerodovniškega psa niti slučajno, če pa veš od koga kupiš pa tud ni tako slabo,vsaj pri nas ni bilo .Jana oprosti samo nekaj tudi mene zanima kako je to možno da se glede na stroške z leglom (veterinar,hrana,nega,delo,vzrejno dovoljenje,itd),ki ga imajo vsi vzreditelji potem cene mladičev tako razlikujejo glede na pasmo vem ,da titule nekaj veljajo samo ti praviš ,da mladiče računaš kolikor imaš stroškov.Sam tudi zaslužit moraš nekaj kaj ne.Kaj imajo iz ljubezni leglo samo tisti ki imajo rodovniške pse.Ljubezen ne merim v denarju zame je samo sredstvo za preživet nič več.Velikokrat sem že rekla te besede ;moja psička da meni toliko da ji jaz v vsem njenem življenju tega ne bom mogla povrnit pa naj še tako lepo skrbim zanjo.Sigurno pa ne bo končala v zavetišču .Žal pa jih je res zaradi določenih ljudi brez občutka tam vedno več.Pa brez zamere to je moje gledanje kar pa ne pomeni ,da je ravno prav kajne.Lep pozdrav

sisi, nikakor ni bil moj namen napasti ali kako drugace diskreditirati tebe. Gre za to, da je vzreditelj tvojega psa idealen primer, ki jih zelimo tukaj obravnavati. Z vsemi svojimi izgovori, zakaj do legla tako in zakaj ne drugace. Tudi sama imam doma primerek (bokserke) brez rodovnika in zagotavljam ti, da jo imamo nadvse radi, da ji nudimo vse najboljse, vendar smo za njo pri veterinarju pustili ze nekajkrat toliko denarja, kot je bila kupnina. Komaj eno leto je stara, pa terapije najbrz se kaksno leto ne bo konec, ce bomo sploh kdaj uspeli njeno prebavo spraviti v normalne okvire. Pa kupnine nisem jaz placala, ker za noben denar ne grem kupit psa tja, kjer mi ne bodo znali povedati vsaj pribljizno, kaj me s psom caka.
Zato povdarjam se enkrat, mesanci in nerodovniski psi niso nic manj nasi, nic manj jih nimamo radi in popolnoma nic manj si ne zasluzijo, kot katerikoli rodovniski pes. Pri debati se ne gre za to, temvec za vzroke, da do nerodovniskega legla sploh pride. In moras priznati, da je razlog, ki pravis, da ga navaja tvoj vzreditelj, precej za lase privlecen. Verjamem, da je dvema penzionistoma v veselje, da skrbita za leglo. Se vedno pa mi ni jasno, zakaj potem psi nimajo rodovnikov, ce toliko sebe vlozita vanje.
In, srecna sem zate, da imas zdravega kuzka, ki je najbrz lep predstavnik svoje pasme. In zagotovo verjamem, da ga imas prav toliko rada, kot bi imela kateregakoli drugega. Vendar, ce gledava s financnega stalisca, si za psa dala manj, kot ce bi bil z rodovnikom, pa se vedno veliko vec, kot je v resnici bilo z njim stroskov. Prav zaradi tega ne vzdrzi razlaga, da je leglo iz veselja.
Me veseli, da je psicka sterilizirana. Tudi nasa je.

Da me ne boste narobe razumeli! Meni se "gravžajo" tisti, ki služijo na račun nerodovniških psov, pa naj bo to z upsom ali brez. Še bolj pa ne morem gledati ( ali poslušati) tistih, ki se "nekaj" gredo z rodovniškimi, potem pa se izkaže, da polovico legal ne dočaka drugega leta iz zdravstvenih vzrokov, druga polovica pa ima nenehne zdravstvene probleme.
Jana, odprla si temo z dvoreznim mečem.
Mi smo lahko tukaj pametni, dokler pa se na uradnem področju ne bo kaj premaknilo, se bo svet vrtel naprej...

Se povsem strinjam s temle. Enaka storija je z rodovniskimi in povsem enako (vcasih se slabse) je s produkcijo rodovniskih psov. Tudi vzroki za legla so tam velikokrat podobni.
In, ja, res je treba na uradnem podrocju kaj spremeniti. Ce pogledas nazaj, sem tudi jaz zapisala, da je potrebno najprej "porihtati" uradno vzrejno politiko.

Glede rodovniskih cen in stroskov so nekateri ze napisali svoje izracune. Cenovno politiko rodovniskih mladicev kroji marsikaj - od vrste pasme, tezavnosti kotitev (recimo buldog), povprecnega stevila mladicev, modnosti pasme, izbira plemenjakov in plemenk... Verjamem pa, da se cene rodovniskih mladicev ne razlikujejo prav veliko med tistimi, ki gredo parit za prvi vogal ali tistimi, ki parijo 1500 km dalec.

Ce gre za nacrtno parjenje, pri katerem se zasleduje cilj zdravje in tipicnost, nimam nic proti ceni rodovniskih mladicev in ce bi nasla bokserja, za katerega bi mi rodovnik dal upanje, da bo moj pes zdrav in lep predstavnik pasme, ne bom sprasevala za ceno in ja, sla bom ponj 1500 km dalec, ce ga blizje ne bo. Pa ne zato, da bo na razpolago se en plemenjak za tak ali drugacen razplod, temvec zato, da bo na nasem kavcu kraljeval zdrav in tipicen predstavnik pasme.

Zame so vestni vzreditelji tisti, ki se z Vzrejo ukvarjajo zaradi pravega hobija. Verjetno veste, kaj pravi hobi pomeni. Veliko znanja o zadevi, ki te veseli, veliko odrekanj, iskanj, kontaktov, studiranj podrobnosti... Pa ne tako, kot smo vcasih otroci zbirali znamke, temvec tako, kot jih zbirajo pravi filatelisti, ki ti ob polnoci znajo povedati, kje so kaksno novo znamko izdali, kaksen je njen pomen, koliksna je cena na trgu... In, ja, s svojo zbirko (lahko tudi samo z eno znamko) zasluzijo bogastvo. Nic ni narobe s tem.
Tisti, ki jim je vseeno, kaksne znamke imajo v zbirki, le da imajo cim vecje stevilo znamk (velika zbirka je vec vredna), o katerih ne vedo nic, zame niso pravi zbiratelji. Enako velja za vzreditelje rodovniskih psov. No, teh se bomo lotili kdaj drugic. Vem pa, da je tudi teh zelo veliko.

Jaz bi se pa samo na osnovno vprašanje navezal. Namreč zakaj parit nerodovniške, oz zakaj naredit nerodovniško leglo.
Primer je naš Musher. Vzreja športne pse. In to ne nerodovniške, ampak prave mešance. Zavestno meša pasme in pse. Pri vzreji se poslužuje enakih mehanizmov kot se jih poslužujejo vzreditelji rodovniških. Govorim o resnih, ki imajo željo producirat kvaliteto, ne tistih ki jim je važno da parijo kar neka dva psa z vzrejnim dovoljenjem in producirajo rodovniške pse ničprida kvalitete, kar je seveda enak drekecpekec, kot da psi ne bi imeli rodovnika.
Musher ne zasleduje tipa pri psu, ampak pari pse z namenom dobiti atletskega dolgoprogaša za tekme vpreg. Verjetno so na svetu tudi kakšni agilitaši, ki so si zadali za nalogo vzrediti superiornega agility psa. Itd. Take ljudi je vseeno treba ločit od navadnih šteparjev, ki najdejo vse mogoče izgovore in s svojimi čustvenimi izlivi bodočim kupcem slikajo lažno sliko o dejanskih ciljih svoje šteparije.

Ja, alti, to je eden od primerov, ki ga je treba lociti od ostalih zasluzkarjev. Ze na zacetku sem "take" izlocila iz debate, pa vendar je dobro tudi ta vidik vedeti. Kolikor je meni znano, musher ne "producira" mladicev zaradi zasluzka, temvec kot pravis, z dolocenim uporabnim namenom. In prepricana sem, da zelo dobro ve, kaj dela. Predvsem pa rabi zdrave pse in zagotovo ne pari za prvim vogalom, temvec skrbno izbira kombinacije, saj ne potrebuje kup bolnih in neuporabnih tekacev.

[Barbka]

Sama sem proti nerodovniski vzreji.
Sem pa tudi ena tistih, ki meni, da je sedanji sistem vzrejnih pregledov - brez veze.
Casi, ko so mi lahko "strokovnjaki" narekovali, s kom naj vzrejam, so po moje mimo.
Iz vec razlogov, seveda, najpomembnejsi pa je - kako naj ljudje, ki vodijo vzrejo, poznajo VSE pasme in VSE linije in se huje prednike MOJEGA psa (posebej, ce je uvozen)? In kdo da PRAVICO, da mi narekujejo, h komu in zakaj bom parila, ce ne prevzamejo ODGOVORNOSTI za mladice.
Konkretno - vzrejna komisija predlaga "zacetniku" paritev svoje psice pri Fifiju (ki je mogoce res super, fino in fajn), mladici pridejo ven pa - slabi. In dobijo vzrejno prepoved. Kdo je kriv? Lastnik psice, ki je ubogal ali vzrejna komisija, ki se je narobe odlocila? In, ce se je narobe odlocila, zakaj ne nosi posledic? Zakaj jih nosi lastnik samice in lastniki potmocev nacrtovane vzrejne kombinacije.
Res je, da kontrola mora biti. A osebno sem mnenja, da je najboljsa kontrola trg sam in pa razstave. O dobrih in slabih se govorice hitro sirijo. Vsak vesten vzreditelj pa bo itak naredil vse, da bi vedel, kaksno je zdravstveno stanje psice (in ne zaradi predpisov vzrejne komisije). In da bo vzrejal kvalitetne pse, s katerimi bo uspesen na razstavah/tekmah/delu.
Se pa vzreditelj sam odloci, kaksen tip psa (znotraj standarda) bo vzrejal - kaj mu je vsec.
Osebno rodovnika ne jemljem kot privilegij temvec kot dokazilo o izvoru psa (tako, kot je med drugim zapisano tudi v osnovnih aktih FCI). Za testiranje kombinacij/plemenjakov/plemenk se mi zdi, da je en, dva, pet skokov cisto premalo - upam, da je na forumu kaksen zivinorejec, ki bo vedel povedati, da o lastnostih plemenskega bika lahko sklepajo, ko je oplemenil veliko stevilo krav. In sklepanje o kvaliteti psa na podlagi njegove zunanjosti? Dajte no...
Osebno sem mnenja, da bi bilo smiselno dati rodovnike vsem mladicem neke pasme. Mislim,da smo edina drzava, ki sploh ima "cistokrvne pse brez rodovnikov" (ali pa vsaj ena redkih).
Sprasujete se, kako bi to resila sedaj, ko je ze veliko takih psov? Preprosto - imamo "pogojne rodovnike". Vse pse brez rodovnika bi vpisala v pogojni rodovnike in z njimi nadaljevala.

Zdaj pa se o psih brez rodovnika. Musher za svoj sport potrebuje posebno "pasmo" psov, in s svojimi paritvami sledi ideji, da jih pridobi.
Sama pa sem spoznala cloveka, ki vzreja "pasemske" pse brez rodovnika, ker jih selekcionira za posebno (redko) vrsto dela. Ko sem ga vprasala, zakaj ne bi pridobil rodovnikov je pac rekel, da ga to ne zanima in da so stvari, ki jih zahtevajo za pridobitev vzrejnega dovoljenja v nasprotju s tem, kar on potrebuje pri svojih psih. Psi, ki sem jih videla, so bili zelo tipicni, in, mirno lahko recem, da brez tezav odlicni, verjetno pa bi na razstavah dosegli najvisja priznanja.
Ko sem ga vprasala, kaj naredi z ostalimi mladici v leglih je rekel - kaj - "potalam" jih ljudem, ki bi jih zeleli imeti.
Ko sem premisljevala o njem sem prisla do zakljucka, da v bistvu slovenska kinologija (oziroma ta pasma) ogromno zgublja, ker teh psov ne more vkljuciti v svojo vzrejo (zaradi - do neke mere bedastih) vzrejnih dolocil.

Pa se to: malce kopljem po border collijih zadnje case. Sem pac "notr" padla. V katero smer bo sla vzreja v Sloveniji ve samo Bog. Imamo toliko tipov ene pasme, da skoraj ni za verjeti, da je to mozno. "Razstavno" - vizuelno - tipicnih je bistveno manj kot psov, ki imajo odlicne delovne znacilnosti. Imamo zelo ohlapen standard, ISDS organizacijo, katere rodovnike, ce so potrjeni od angleske zveze, so dolzne priznati vse FCI kinoloske organizacije, in vzreja pse na povsem drugacnih principih kot KC ali FCI (da ne recem AKC). O tem, kako pasma zgleda, so borbe tudi v Angliji - znotraj KC. V SLO imamo borderje brez rodovnikov (zelo tipicne), pa z rodovniki (manj tipice), pa kratkodlake, pa dolgodlake, pa brez dlake, pa popadljive in...

[Jana]

Osebno sem mnenja, da bi bilo smiselno dati rodovnike vsem mladicem neke pasme. Mislim,da smo edina drzava, ki sploh ima "cistokrvne pse brez rodovnikov" (ali pa vsaj ena redkih).
Sprasujete se, kako bi to resila sedaj, ko je ze veliko takih psov? Preprosto - imamo "pogojne rodovnike". Vse pse brez rodovnika bi vpisala v pogojni rodovnike in z njimi nadaljevala.

hehehe, Barbka, zadela si zebljico na glavico
In kaj bi se s tem doseglo? Vecja kontrola nad dogajanjem in v koncni fazi tudi postopna selekcija. Predvsem nezdravi, agresivni, bojeci... psi bodo odpadli. Ker bi bile zadeve bolj transparentne in bi se bolj vedelo "kdo s kom", bi se dalo tudi s prstom pokazati, "kdo gresi".
Zdaj je le-teh na obeh straneh prevec.
Nobene resitve pa ne bo cez noc.

[evangelina]

ninci tole si pa zelo dobr napisala . se cist v vseh pogledih strinjam s teboj!!!vse cestitke za tale tekst!

[Drejči]

Ninci,
nobenega križanja ne bo.
Je pa škoda, da se na tak način,kot si ga opisala, ne ukvarjaš in trudiš za rodovniške mladiče. Mislim, da bi lahko veliko doprinesla k razvoju te pasme v pravo smer. Še toliko bolj ker bi, kot navajaš, lahko tvoj samec brez problema dobil vzrejno.