Razstavljanje psa, ki ni vpisan v SLR

[altervita]

Barbka, vsaj jaz, nisem ponosen ker sem slovenc. Ne vem zakaj bi bil ponosen na nekaj pri čemer nisem imel nobene besede. Sem so me pač rodili. To preprosto pravijo da sem, bogpomagaj. Zato ker najbolje od vseh jezikov govorim slovenščino, ali kaj-jaz-vem-zakaj.  Ker mam pasoš (so mi novega naredili). To je res večji problem od mene. Ga ne bom nikoli rešil. En pasoš mora pač imet vsak, razen mogoče pigmejca ki celo življenje živi v kalahariju in ga ni niti na spisku države.
Glede vprašanja o psu pa: JA, sem VESEL, da imam lepega psa. Ne glede na to kje živim. PONOSEN je pa kvečjem lahko vzreditelj. Saj ga je on(a) "ven potegnil(a)", jaz ga samo futram.

Seveda pa bo, ko bom s svojim denarjem, svojim švicom, svojim psom, nekoč šampijonate dobival (razen slovenskega), na naju ponosna slovenska kinologija in bodo to uspehi slovenske kinologije. Sem prepričan. Pa bojo endrek njihovi uspehi. Moji in mojega psa bodo.

Pa da dam še enkrat primer: italjan se preseli v slovenijo. za stalno. In obdrži svoje državljanstvo. Mogoče je na svoje italijanstvo ponosen. Ponos gor ali dol. Dokler ga nima vpisanega v SLR, ne more dobit slo šampijonata. Kaj pa če noče prepisat? Saj je vendar italjanski pes. Ok, lahko je tudi španski, pa ga ima italijan v lasti. Lahko plačuje razstave, ampak šampijonata ne more dobit.
Drug primer. Preselim se v Italijo. Psica ki je v franciji registrirana, lahko dobi šampijonat slovenije. Slovenc, lahko torej s psom, ki je v tujo rodovno vpisan, dobi šampijonat samo, če se še izseli iz slovenije. Državljanstvo obdrži, samo preselit se je treba. Zato sem rekel, da je to bolano.
Tretji primer, ki je že vprašanje: A če imam s tujcem v solasti psa, ga pa lahko dobim? IN spet. Če živi pri meni: lahko ali ne? Če živi pri njem: lahko ali ne?

Mam boljšo primerjavo od Amerike: Smo v evropi. Volimo in smo lahko voljeni v evropski parlament.  Kjer imamo stalno bivališče, lahko ne glede na državljanstvo, volimo v in smo voljeni v organe lokalnih skupnosti tam kjer živimo in smo stalno prijavljeni. Tu je pa že neka primerjava, ker potem recimo ne morem volit v Ljubljani, če živim v parizu. Lahko postanem župan pariza. ok. Po drugi strani lahko kot slovenski državljan, rezident pariza, kandidiram za slovenskega predsednika. Al pa celo kot državljan Argentine, samo da sem slovenski še zraven. In sem izvoljen. To je edina ustrezna primerjava. Ampak spet, to je mešanje jabolk in hrušk. Ker če bi v resnici prepovedali razstavljanje samó, potem ne bi bilo mogoče dobit niti kandidature, ki je pogoj za dobit šampijonat. Tu pa je obratno. Lahko razstavljaš, kandidiraš, izbran (torej dobit šampijonata) pa ne moreš bit. Ne vem, a so Catch 22 vzeli za mušter, ko so to pravilo pisali?
Po domače, je KZS pripravljena vzet moj denar za razstave, samo Šampijonata pa ne morem dobit potrjenega.Ja hvala lepa. Potem menda tudi razstavljal ne bom, anede.

P.s. se strinjam z larssonom. Kjerkoli so nadzorovali vzreditelje in vzrejo politiki (kinološki in državni) je šlo z kinologijo in pasmami navzdol. Pri bokserjih je živ primer nemčija. Nacijonalna pasma, pa nimajo nič za pokazat, vzreja pada, kvaliteta vsakič, ko spišejo novo pravilo, še bolj, ljudje menjajo pasmo, itd. Po drugi strani tam, kjer vzreditelj sam kontrolira samega sebe, vzreja cveti, kvaliteta raste. Primer je italija, španija, portugalska. Pri njih je zajebano dobit šampijonat zaradi pravil razstavljanja in pridobivanja šampijonatov. Če nacijonalke ne zmagaš, si pušil, recimo. in še konkurenca je močna. Pri nas pa bo zajebano dobit šampijonat zaradi papirčka o izvoru. Da ne govorim o vzrejnih komisijah in njihovih kapricah, ter vedno večjih pristojnostih. V nemčiji so vzreditelji kot eni šolarčki, ki jim vse pove komisija, maltene jim psa določijo. Če bo to tudi pri nas praksa postala, bo hudo. Rabimo eno močno združenje vzrediteljev, da politikom malce krilca porežemo, pomojem.

[NINA]

S tabo se Barbka popolnoma strinjam. Tudi jaz sem ponosna da sem Slovenka, prav tako tudi za moje pse, ki so vpisani v slovensko rodovno knjigo. To mi je bilo na prvem mestu, ko smo pse pripeljali iz Avstrije. Ne vem, kaj tako komplicirate. Saj je v življenju treba upoštevat pravila. Ko sem se poročila sem se avtomatično prijavila na nov naslov nove občine. Dobila nove dokumente, ki tudi niso bili zastonj. Pa do danes nobeden ni rekel, kaj nam pa to treba. Taka so pravila. Če je pes MOJ si želim, da je prijavljen kot MOJ in vpisan v slovensko rodovno knjigo. Takšno je moje mnenje. Vsak pa naj naredi kakor hoče oziroma naj se odloči ali bo še razstavljal ali ne.

[Barbka]

Tezko verjamem, da so Francozi naredili nacionalno specialko zato, da bi edini Francoski cirneco dobil rodovnik? Malce - si verjetno pomesal vse skupaj, se mi zdi.
Seveda, lastnik je tisti, ki lahko dokaze, da lahko s psom popolnoma (ali bolj) upravlja. In ce ti ne mores vpisati psa v SLR , potem ti solastnistvo sluzi le za dvigovanje ega   (ali pa onemu drugemu). Veljaven rodovnik za vpis v SLR je pa eksport ....

Kar pa se tice nepremicnin - pa velja nacelo reciprocnosti. Ne mores vedno in povsod....

In , ja, dobro da je cas kislih kumaric.      

[Chris]

Treba se je podrejati vsem pravilom..... dajmo no SlovenČKI se že enkrat nehajte podrejati vsakemu dreku, ki vam ga pomolijo pod nos. Potem pa ni čudno, da je tako.....

Torej, če sem prav razumel, s psom sicer lahko hodite na razstave, vendar, če ta ni vpisan v SLR in če mu manjka le ena titula do SLO CH, se lahko od tega naziva poslovi? Jao, hehehehe, kaj pa tisti, ki so zadovoljni že z nazivom odlično?

[bina]

Jaz mislim, da JA. Ampak vprašaj na KZS, saj navsezadnje ti oni izdajajo potrdilo o mladinskem sampionatu.

[Geri]

Imam situacijo na katero me zanima jasen odgovor:

Lastnik ima stalno prebivališče v Sloveniji. Psica ima export rodovnik, v katerega sta vpisana dva PRM-ja dobljena  na slovenskih razstavah, psico vmes vpišemo v SLR. Pridobi še en PRM. Je ta psica naredila Mladinski šampionat Slovenije ali ne?

JE naredila. Vpis potrebuješ za šampjonat in dokler pes ni vpisan v SLR ne moreš zaprositi za šampjonat. Ko pošlješ kopije rodovnika in kartončkov PRMjev te noben ne bo vprašau kdaj si psa vpisal itd...

[Uma]

V bistvu je tako, da pes, ki hoce v kinoloskem smislu poceti v Sloveniji karkoli mora bit vpisan v SLR. Razlog je preprost. Z izdajo export rodovnika ga maticna kinoloska zveza da na "hladno" in dokler ni vpisan v rodovno knjigo kaksne druge zveze visi v zraku.